Filip Gartner, ki je bil v vlogi trenerja kar 25 sezon svetovnega pokala, je prepričan, da preveč treninga prej škoduje kot koristi tekmovalcu. "115 dni na snegu je maksimum. Lasse Kjus, ki sem ga treniral, nikoli ni imel več kot 95 dni. Smučar mora imeti še čas za kondicijsko pripravo, za počitek in nenazadnje za šolo," je povedal Gartner, ki je tudi prepričan, da belina, ki ji je alpski smučar izpostavljen med treningom zlasti na ledenikih, ni dobra za živčni sistem. Takšnemu tekmovalcu se zjutraj že v očeh vidi, da ni pravi, zato treninga ni sposoben opraviti maksimalno.

Manjka terenov za veleslalom
Jerman, ki je na forum prišel še poln vtisov po kitzbühelskem smuku, je Gartnerjevim besedam o Kjusovi "zmernosti" pri treningu oporekal, češ da je le malo takšnih talentov, kot je Kjus, je pa Tržičan pritrdil ugotovitvi, da bi bili njegovi rezultati še boljši, če bi več in bolje treniral veleslalom. V osnovni disciplini alpskega smučanja Slovencem z izjemo Tine Maze nikakor ne uspe dosegati vrhunskih rezultatov, razlog pa je po Blažičevem mnenju zlasti ta, da pri nas enostavno ni pravih terenov oziroma poligona, na katerem bi tekmovalci lahko mirno trenirali, ne pa da jih upravljavci smučišč preženejo že ob 10. uri.

Malokdo obvlada smučanje po grbinah
Prihodnost slovenskega alpskega smučanja ni prav svetla. Smučarski klubi izumirajo, tisti, ki še delujejo, pa morajo upoštevati želje staršev, ki sofinancirajo treninge. Danes otroci smučajo na željo staršev in smučajo le tisti, ki imajo denar, saj ena sezona stane vsaj 6.000 evrov. Ambicije staršev so takšne, da hočejo hiter uspeh. Prepogosto se zato zgodi, da slovenski smučarji blestijo v mlajših kategorijah, nato pa se izgubijo, saj se zasitijo s tem športom. Še večji absurd je, da se naučijo le tekmovalnega smučanja. "Medtem ko smučanja po grbinah in v celem snegu ne obvlada kar 90 odstotkov mladih", je bil oster Gartner.

Cilj niso zmage na tekmovanjih mladih
Predstavnika stroke (Dr. Milan Žvan in Gorazd Janko, ki se je iz prve vrste dejavno vključeval v razpravo) zavračata očitke, da je cilj Smučarske zveze zmaga na tekmovanju mladih, kot je Monte Bondone. Seveda ni nič narobe, če otrok zmaga na takšnem tekmovanju, ampak želja je ustvariti takšne tekmovalce, kot je Andrej Jerman. Gartner priporoča drugačen pristop k delu, pri čemer se ne sme ubiti otrokove tekmovalnosti. Ne razume trenerjev, ki na smučišču zgolj postavijo progo, se ob njej sončijo in občasno po voki-tokiju na štart sporočajo informacije.

Vrednote so se spremenile
Dr. Žvan meni, da je pri nas logično zgodnje selekcioniranje, saj si enostavno ne moremo privoščiti, da bi delali tako kot Avstrijci, ki imajo 100 tisoč smučanja želnih otrok. Matjaž Šarabon, ki se je moral otepati nekaterih očitkov o okorelosti Smučarske zveze, je pristavil, da so se vrednote v zadnjih desetih letih korenito spremenile. Otrokom se niti zdaj, ko je dovolj snega, ne ljubi na bližnji hrib, ampak raje čepijo doma pred računalnikom. Na takšen način novih talentov ne bo ...

Cilj Slovenije: dve medalji v Vancouvru
V več kot dveurni razpravi se seveda ni bilo mogoče letošnjim izogniti olimpijskim igram. Šarabon vztraja, da morajo biti cilji postavljeni visoko in morda malce nad realnimi zmožnostmi. Cilj je ena medalja v ženskem in ena v moškem smučanju. Andrej Jerman: "O pričakovanjih je nehvaležno govoriti. Vem iz lastnih izkušenj. Jasno je, da imaš višje apetite, če imaš za seboj dokaj dobro sezono, tako kot jaz letos. Gre za eno tekmo, oči javnosti so uprte vate. Vse se lahko zgodi."

Slabše razmere Jermanu odnesle zmago
Jerman je izpostavil primer Franza Heinzerja leta 1992: "Tisto zimo je zmagoval, na olimpijskih igrah pa se je pognal s štarta in so se mu odpele smuči. Tu so še vremenske razmere. V Kitzbühelu na superveleslalomu sem imel smolo, ko sem štartal med prvimi, saj je bila tema, kot smučarji pravimo, če je vidljivost slaba. Prepričan sem, da če bi imeli vsi enake pogoje, bi zmagal, a sem bil četrti. Skratka, dejavnikov, ki vplivajo na rezultat, je veliko. Zdi se, da na takšnih tekmah lahko več izgubiš, kot dobiš!"