Najlažje je seveda reči, da je kriv nesrečni Nodar Kumaritašvili sam, ker je pred zadnjim zavojem naredil napako. Toda vsi so vedeli, da 1,4 km dolga proga velja za najtežjo na svetu, navsezadnje so na prejšnjih treningih na njej padli številni tekmovalci, tudi tisti najboljši. Uradniki z Mednarodne sankaške zveze so govorili, da jo bo treba upočasniti, toda nihče ni nič storil za večjo varnost sankačev.

Usoden 16. zavoj
21-letni Gruzijec je pri hitrosti 145 km/h s proge zletel v zadnjem, 16. zavoju ter s hrbtom in zatiljem trčil v nezaščiten železni nosilec ob progi. Nosilce so nameravali zaščititi tik pred tekmo. Kumaritašvili, čigar oče je predsednik gruzijske sankaške zveze, je prepozno prišel iz 15. zavoja, kar je bilo usodno. V 16. zavoj ni prišel pravilno, zgubil je nadzor nad sanmi in zgodila se je tragedija.

Fil in Vanoc: Kriva je človeška napaka
Po tragični nesreči gruzijskega sankača Nodarja Kumaritašvilija na olimpijski stezi v Whistlerju sta se Mednarodna sankaška zveza (FIL) in organizacijski odbor iger (VANOC) odzvala s sporočilom za javnost, v katerem menita, da je za tragedijo kriva človeška napaka, ne pa ledena steza.

Po nesreči so predstavniki FIL-a pregledali progo, da bi ugotovili morebitne nepravilnosti ali pomanjkljivosti. Sankaška zveza je sporočila ugotovitve svoje komisije: Gruzijec je imel težave v 15. zavoju, iz katerega je pripeljal po precej višji liniji kot tekmeci pred njim. Napako je skušal popraviti, vendar so bile sile v zavoju prevelike, zato ga je vrglo s sani in je odletel v železne nosilce. Strokovnjaki FIL-a so ugotovili, da za nesrečo niso krive morebitne napake na progi.

Tudi najboljši so imeli težave
Predtem je s proge v 11. zavoju zletel dvakratni olimpijski prvak in prvi favorit Italijan Armin Zoeggeler, v četrtek pa je bila romunska tekmovalka po padcu nekaj trenutkov v nezavesti. Tudi slovenski tekmovalec Domen Pociecha je imel velike težave. Da je proga res ubijalska, dokazuje tudi svetovni hitrostni rekord Avstrijca Manuela Pfisterja - 154 km/h.

Pregled smrtnih primerov na OI-jih
1912
Portugalski atlet Francisco Lazara je prvi športnik, ki je umrl med olimpijskimi igrami moderne dobe. V Stockholmu je med maratonom doživel srčni infarkt. Star je bil 21 let.

1960
23-letni danski kolesar Knud Enemark se je med cestno dirko zgrudil in v bolnišnici umrl. Vzrok za tragedijo so bila prepovedana poživila.

1964
V Innsbrucku se je dva tedna pred začetkom iger na treningu ubil britanski sankač Kazimierz Skrzypezki. Sankanje je prav tisto leto doživelo krst na olimpijskih igrah. Prav tako v Innsbrucku se je pred smukaško preizkušnjo ubil 19-letni avstralski alpski smučar Ross Milne. Štiri dni pred odprtjem se je med ogrevalno vožnjo zaletel v drevo. Pri obeh nesrečah je glavno vlogo odigralo slabo vreme.

1988
V črno je bil na igrah v Calgaryju zavit avstrijski tabor. Zdravnik njihove reprezentance Jörg Oberhammer se je na smučišču zaletel s smučarjem in padel pod teptalec snega. Takoj je bil mrtev.

1992
Smrtno se je ponesrečil Švicar Nicholas Bochatay, potem ko se je zaletel v teptalec snega. Bochaty je bil na igrah zaradi hitrostnega smučanja, demonstracijske discipline iger.