Slovenske barve bo v Vancouvru branil Anže Šetina, ki se s skeletonom ukvarja štiri leta. Skeleton ni kakšen novodobni šport, kot bi morda kdo mislil, ampak ima korenine v 80. letih 19. stoletja, ko so ga v Švici "iznašli" britanski vojaki. Tako ni naključje, da je bil prvič na olimpijskih igrah že leta 1928 v St. Moritzu v Švici. Kot del olimpijskega programa se je skeleton pojavil še trikrat: v letih 1948, 2002 in 2006.

Kako ste se sploh začeli ukvarjati s skeletonom, ki je, če lahko uporabim ta izraz, nekoliko "eksotičen" šport?
Prej sem treniral atletiko. Matej Juhart je ustanovil Bob zvezo, moj atletski trener Matjaž Polak pa ga je dobro poznal. Poznal je tudi mene in vedel je, da uživam v hitrosti ter da imam rad ekstremne zadeve, zato me je priporočil. Prvo leto sem treniral bob, potem sem pa odkril ta šport in se odločil, da se bom ukvarjal z njim.

Koliko časa ga trenirate?
Štiri leta.

Kje trenirate in kako poteka trening med letom?
Med letom je to običajen atletski trening za šprinterja. Nekoliko večji poudarek je na utežeh, saj velja, da bolj kot si težak, boljše gre. Oktobra se odprejo steze in takrat je potrebno v tujino.

Kje je najbližja steza?
Zelo blizu. 250 km iz Ljubljane pri Salzburgu (Königssee).

Kolikšna je najvišja hitrost, s katero ste drveli po stezi?
Moja je za zdaj 132 km/h.

Kaj pa aboslutno?
Čisto odvisno od steze. V Whistlerju bo hitrost okoli 145 km/h, tako da bi moral pasti tudi moj osebni rekord.

V nasprotju z bobom nimate zavor ali kakšnega posebnega krmilnega mehanizma. Kako usmerjate sani?
S spreminjanjem težišča, v skrajnem primeru pa tudi z nogami, tako da podrgneš po strani, kamor bi rad zavil.

Katera je največja nevarnost, ki grozi tekmovalcem na progi?
Mogoče kakšne odrgnine, opekline, redkokdaj pride tudi do pretresa možganov.

Ste že kdaj padli s sani med vožnjo?
Seveda sem, a ni bilo hujših posledic.

Med spustom je obraz le nekaj centimetrov nad tlemi pri, denimo, 130 km/h. Kako obdržite glavo nad ledom pri vseh silah, ki delujejo na vas?
Navadiš se s treningom. Sile pridejo zelo hitro, tako da se včasih glava pelje tudi po ledu ...

Kaj krasi najboljše tekmovalce v skeletonu? Kaj je potrebno za uspeh?
Odloča veliko dejavnikov. Moraš biti dober šprinter zaradi štarta. Drugi je, da imaš občutek za vožnjo in izkušnje na ledu. Tretji dejavnik pa je tehnologija. Moraš imeti pravo opremo in materiale.

Kakovost opreme je verjetno odvisna tudi od finančnih sredstev. Koliko vas stane sezona in kako jo pokrijete? Imate kaj težav pri pridobivanju sponzorjev?
Prejšnje sezone so bile zelo problematične, zdaj se poti malo odpirajo. Dobil sem več manjših sponzorjev. Sezona pride, če zelo varčuješ, nekje okoli 10.000 evrov. Seveda sem izpustil vse tekme v Severni Ameriki. Če bi dodali še te letalske vozovnice, bi sezona stala blizu 20.000 evrov.

Svetovni pokal ste končali na 30. mestu, ob tem, da v Severniki Ameriki niste nastopali. Vaša najboljša uvrstitev na posamični tekmi je 15. mesto. S kakšnimi cilji se torej odpravljate v Vancouver?
Zelo zadovoljen bom, če bom med 15. Konkurenca je močna. Definitivno moram priti v finalno vožnjo, to je med 20. Če bi bilo kaj slabše, bi bil verjetno razočaran.

ales.vozel@rtvslo.si