Po raziskavi francoske agencije Odox za televizijo RTL so cene paketov vstopnic, ki so bile najprej dane v prodajo, predrage kar za 82 odstotkov Francozov. V javnosti prevladujejo mnenja, da je bila prelomljena obljuba o ljudskih igrah, dostopnih vsem.
A ob naraščajočih stroških za izvedbo poletnih olimpijskih iger 2024, ki so zrasli na 8,8 milijarde evrov, prireditelji na čelu s Tonyjem Estanguetem poudarjajo, da drugače ne gre, saj morajo iz prodaje vstopnic pokriti tretjino proračuna.
Dragi paketi za ogled najmanj treh športov
Prireditelji olimpijskih iger v Parizu 2024 so sporočili, da so do zdaj prodali tretjino vseh vstopnic za tekmovanje oziroma 3,25 milijona. Kar 79 odstotkov Francozov meni, da postopek za pridobitev vstopnic za olimpijska tekmovanja ni preprost.
V prvem delu prodaje so bile namreč na voljo samo vstopnice v paketih, ko so morali navijači kupiti vstopnice vsaj za tri različne panoge. Pri tem je bilo povprečje cen 300 evrov, za štiričlansko družino je tako strošek zlahka presegel tisoč evrov.
Vseeno še vedno večinska podpora igram
V drugi fazi prodaje, začela se bo 11. maja, bo mogoče kupiti tudi posamične vstopnice. Glede cen pa se razmerja ne bodo bistveno spremenila, saj bodo takrat na voljo tudi bolj zaželena tekmovanja, kot sta košarkarski finale in atletika.
V Parizu se sicer branijo, da so cene njihovih vstopnic primerljive s tistimi v Londonu 2012, upoštevajoč inflacijo. V Riu 2016 so bile sicer cenejše, v Tokiu 2020 pa dražje, a jih navijači zaradi koronskih omejitev niti niso mogli izkoristiti.
A kljub temu francoska podpora dogodku ostaja močna: 69 odstotkov Francozov meni, da je dobro, da bodo olimpijske igre v Parizu. Večina (64 odstotkov) jih meni, da bodo te OI ustvarile gospodarske priložnosti za Francijo, a 64 odstotkov jih obenem ne zaupa organizatorjem, da bodo nadzorovali stroške tega dogodka in uravnotežili proračun med odhodki in prihodki.
O (Belo)Rusih ima končno besedo MOK
Francoska javnost (72 odstotkov) tudi podpira možnost, da bi morali imeti (belo)ruski športniki možnost, da se sodelujejo na OI 2024. Prav napad Rusije in vojna v Ukrajini ostaja eno ključnih vprašanj pred igrami, ne le za organizatorje, temveč zlasti za Mednarodni olimpijski komite (MOK). Županja Pariza Anne Hidalgo je podprla izključitev ruskih in beloruskih športnikov, "medtem ko se vojna nadaljuje" v Ukrajini in medtem ko se predsednik MOK-a Thomas Bach v izjavah bolj zavzema za "pot", ki bo Rusom in Belorusom omogočila, da tekmujejo pod nevtralno zastavo.
Kot je v intervjuju za MMC poudaril dolgoletni vodja olimpijskega trženja Michael Payne, se končne odločitve MOK-a ne sme pričakovati prej kot v začetku leta 2024. Francoska vlada in organizatorji OI 2024 so se sporu glede tega v veliki meri izognili. "MOK mora dokončno odločiti, ali bo ruski delegaciji dovoljeno sodelovati na OI," je poudaril Estanguet in podčrtal, da zadnja beseda pripada Mednarodnemu olimpijskemu komiteju in ne državi.
Kako izvesti odprtje iger na reki?
Svojevrsten glavobol organizatorjem predstavlja tudi napovedana otvoritvena slovesnost na reki Seni, obdani z Eifflovim stolpom in drugimi spomeniki. To bo velik zalogaj za varnostne službe, saj prvotni načrt ob bregovih Sene predvideva do 600.000 gledalcev.
Proračun organizacijskega odbora, od katerega sicer kar 96 odstotkov izvira iz zasebnih sredstev, narašča z inflacijo in nepredvidenimi dogodki. Lani se je povečal za deset odstotkov na 4,4 milijarde evrov. Tu so še 4,4 milijarde evrov za Solideo, podjetje, zadolženo za gradnjo objektov, ki gradi predvsem olimpijsko vas, skupni proračun iger 2024 znaša 8,8 milijarde evrov (leta 2017 so organizatorji predvideli 6,6 milijarde).
Na koncu 3 milijarde evrov javnih sredstev
A v resnici ta vsota 8,8 milijarde ne vključuje cele vrste stroškov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Računsko sodišče je v januarskem poročilu zapisalo, da "ta predstavitev, ki meša javne in zasebne izdatke različnih vrst, ni reprezentativna za skupne izdatke, ki so dejansko nastali."
Ta znesek ne vključuje stroškov, povezanih z varnostjo, ki bodo po prvi oceni 419 milijonov evrov. Poleg izdatkov za varovanje bodo prisotni stroški v zvezi s transportom, z zdravjem, pa tudi nekatere davčne oprostitve.
Predsednik Računskega sodišča Pierre Moscovici (nekdanji komisar in minister Evropske unije) je v januarskem poročilu ocenil, da bodo javne naložbe države in lokalne skupnosti na koncu dosegle "okoli 3 milijarde evrov".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje