Aprila letos je RZS organiziral prvo reprezentančno tekmo na večjem stadionu. Suvereno zmago nad Bolgari si je na nabito polnem stadionu ZŠD v Ljubljani tedaj ogledalo 2.500 športnih navdušencev, na zvezi so dogodek označili za velik uspeh.
Šest mesecev pozneje se je slovenska ragbijska reprezentanca vrnila v Šiško in "odpihnila" Srbijo s kar 48:3. Po veličastni zmagi smo znova za rokav pocukali podpredsednika Rugby zveze Slovenije Ivana Ščeka in ga povprašali, ali so se razmere v zadnjega pol leta v slovenskem ragbiju spremenile na bolje. Prav tako so nas zanimale priprave na sobotni dogodek, financiranje potovanj in projekti za prihodnost.

Gledalcem želijo nuditi odlično izkušnjo
Na prelepo jesensko popoldne se je v soboto v Šiški na tekmi med Slovenijo in Srbijo po Ščekovih ocenah zbralo okrog 1.800 gledalcev. Točno število bo znano po poročilu podjetja, ki je prodajalo vstopnice. "Po podatkih slovenskega podjetja Dragon Ticketing, ki je izvajalo elektronsko preverjanje vstopnic na naši tekmi - kar je redkost v Sloveniji -, bi rekel, da je bilo okoli 1.800 gledalcev. Zelo sem zadovoljen z obiskom. Občinstvo je dokazalo, da ga ragbi zanima, zanj so pokazali velik interes. Aprila smo prek klubov dali v obtok nekaj zastonj kart za mlajše igralce, letos smo to malce omejili - pa je bilo mogoče še veliko več prodanih vstopnic. Na splošno se mi zdi, da ragbi v Sloveniji raste, kar nas zelo veseli," je uvodoma dejal Šček. Poudaril je še: "Vsak evro od prodane vstopnice ne gre za plače, ker nihče od nas ni plačan, ampak gre izključno za razvoj ragbija in za reprezentanco." Zveza je aprila brez predhodnih izkušenj uspešno izpeljala tekmo proti Bolgariji, tokrat je bila organizacija zaradi pridobljenih dragocenih izkušenj precej lažja. "Veliko izkušenj smo dobili pri organiziranju prve tekme. Prvič smo šli na velik stadion, zdaj smo bili že utečeni. Prvič smo točno videli, kje smo naredili napake. Čeprav se je mogoče zdelo, da je bilo vse brezhibno, smo naredili ogromno manjših napak. Zdaj smo jih odpravili, vsak naslednji dogodek pa želimo narediti še boljši. Želimo predvsem obogatiti dogajanje okrog tekme, da se ljudje dobro počutijo, da je zanimivo tudi vse drugo. Torej, da je dogodek celosten in da ljudje ne dobijo na voljo le tekme, ampak celotno ponudbo: od hrane in pijače do zadovoljstva. Vse to, da se imajo lepo in da čim večkrat pridejo na naše tekme."
Zadovoljni v Šiški, želijo si za Bežigrad
V aprilskem pogovoru je Šček za MMC razkril, da stadion v Stožicah ni primeren za ragbijske tekme, bolj je primeren Plečnikov stadion za Bežigradom. V prihodnosti želi zaigrati tudi tam, a trenutno je zelo zadovoljen z igranjem v Športnem parku Šiška. "Pri pravilnem pojavljanju in brandiranju športa, pri katerem želiš večji odziv javnosti, so potrebne zgodbe ali tisto nekaj, kar se ljudem zdi drugačno, iskreno in ob čemer se počutijo prijetno. Plečnikov stadion je kljub trenutnemu stanju ena od ikon Ljubljane. Po toliko letih propadanja bi se ljudem zdelo nekaj posebnega, če bi lahko spet obiskali stadion z ogledom ragbijske tekme. Nekaj podobnega so ustvarili kolegi iz hokejskega kluba Olimpija, ko so po vzoru Medveščakovega Ice Fever v Puljski areni priredili Ice Fest tudi za Bežigradom in lepo zapolnili stadion. Upravitelj Plečnikovega stadiona je že pokazal interes leta 2008, preden je obnova zastala. Od tedaj novega interesa še ni bilo," je pojasnil. "Trenutno je za nas odličen Športni park Šiška, mnogim poznan tudi kot stadion ŽAK. V tem trenutku ostajamo tukaj, vendar sem trdno prepričan, da je mogoče tudi sodelovanje z upraviteljem Plečnikovega stadiona za Bežigradom."

Bratje Skofič sprva z avtomobilom iz Anglije
Ena glavnih privlačnosti slovenske ragbijske reprezentance so vsekakor angleški bratje slovenskih korenin. Skofiči - Jack, Max, Archie, George in Frankie - so poskrbeli za val navdušenja v slovenski športni javnosti, za tekmo s Srbijo se jim je pridružil še Lewis Podpadec. Bratje so aprila v Slovenijo prispeli z avtomobilom. Potrebovali so tri dni, da so s severozahoda Anglije pripotovali v Ljubljano. "Ko so Angleži prvič prišli, so to res storili na lastne stroške, a to predvsem zato, ker ne moremo plačevati igralcev, ki jih še nismo preverili. Tudi Lewis Podpadec in Guillaume Delmas sta prišla na lastne stroške. Naš strokovni odbor potem odredi, katere igralce še potrebujemo, nato jim želimo v celoti povrniti stroške. Tako smo Angležem za evropsko prvenstvo v olimpijski disciplini 'rugby 7's', ki je bilo junija v Grčiji, povrnili vse stroške, vendar smo takrat z njihovo pomočjo zasedli tudi neverjetno 4. mesto divizije B evropskega ragbija. Tedaj smo nesrečno v zadnjih sekundah tekme izgubili za finale, potem pa še boj za 3. mesto proti Švici. Če bi osvojili turnir, bi se neposredno uvrstili v skupino A evropskega ragbija, kar bi bil izjemen uspeh za našo državo," je povedal. Pristavil je še: "Tudi za tekmo s Srbijo smo jim krili večino stroškov, kar se nam je obrestovalo z lepo zapolnjenim stadionom in visoko zmago."
Potovanje na Dansko bo velik strošek
Slovenske fante zdaj čaka še ena naporna tekma. V soboto se bodo v Odenseju udarili z Dansko, ki je po koncu prejšnje sezone izpadla iz skupine 2B. Gostovanja v bolj oddaljenih krajih za zvezo pomenijo zelo visoke stroške. "Potovanje na Dansko zahteva visoke stroške. Z Brnika letimo v Köbenhavn, potem pa z avtobusom v Odense. Po navadi v sosednje države potujemo z avtobusom, saj so stroški nižji. Spimo pa po hostlih; v Odenseju je najcenejši okrog 30 evrov, kar za nas pomeni velik strošek. Mislim, da smo si s prodajo vstopnic omogočili, da lahko ostanemo še noč po tekmi, da se fantje lahko odpočijejo in gredo na pot šele naslednji dan."

Kmalu ustanovitev mednarodne lige?
Slovenski ragbisti želijo večjo (medijsko) prepoznavnost za ta šport. Načrti za prihodnost ragbija v Sloveniji oziroma v srednji Evropi so zelo jasni. "Potekajo pogovori za ustanovitev mednarodne lige z državami srednje Evrope in Balkana. S pravilnim 'brandiranjem' klubov, ki bi se združili v regije, kot to poznamo v tujini, in pravilnim pojavljanjem ter zunanjo podobo bi v javnosti pritegnili več zanimanja. To že vrsto let počnejo v vseh ameriških športih, tudi v ragbiju v tekmovanju Super 15, v katerem tekmujejo najboljše ragbijske regije južne poloble: Melbourne Rebels, Johannesburg Lions, Auckland Blues, Canterbury Crusaiders in drugi," je dejal. Vseeno je do pokroviteljev zelo težko priti oziroma jim predstaviti idejo. "Težko je do njih pristopiti samo z idejo, saj redko investirajo denar v nekaj, kar ni še preverjeno. Veliko raje investirajo v utečene projekte, v katerih vidijo potencial za rast, razvoj ter posledično tudi doseg lastnih poslovnih ciljev: medijske izpostavljenosti in približevanja svojih produktov ciljnim kupcem ali povračilo investicije v obliki dobička iz poslovanja lige. Treba je samo začeti delati znotraj možnosti, ki v tem trenutku obstajajo. Treba je iz njih iztržiti najboljše, pravilno 'zapakirati' in ponuditi pokroviteljem. To nekako dosegamo s slovensko reprezentanco prek zgodbe bratov Skofič, privlačno zunanjo podobo in odmevnimi športnimi uspehi."