Zelo težko je nekoga mimogrede uspešno nagovoriti, naj se začne redno gibati. Še tako tehtne besede zelo redko najdejo pripravljena ušesa. Telesni napor, ki je neločljiva sestavina gibanja, je preprosto manj prijeten od lagodnega mirovanja. Zato si lahko z lahkoto razložimo, zakaj se tako veliko ljudi izogiba hoji po stopnicah in raje čakajo na dvigalo, ali pa zakaj gremo po bližnjih opravkih raje z avtom kakor s kolesom.

Pa vendar obstajajo ljudje, ki so tako zelo vajeni rednega gibanja, da so od njega tako rekoč koristno odvisni. Če se takšen človek ne giblje dovolj, se ne počuti prav dobro in se tudi zaveda, kaj mu manjka. Zato seveda najde čas in način, da vsak dan naredi točno to, česar nihče drug ne more narediti namesto njega – se giblje.

Redno gibanje ima mnoge koristne učinke na naše telo. Če spremljamo znanstvena odkritja s tega področja, smo lahko vsako leto bolj navdušeni, kako ima že tako preprosta stvar, kot je prestopanje iz noge na nogo, ki nas rahlo dodatno zadiha, res številne zdravilne učinke.

To, da z gibanjem krepimo in negujemo mišice, vezivna tkiva, kosti in hrustanec pa tudi srce in ožilje, je že dolgo sprejeto. Ampak, ali lahko gibanje koristi tudi mikrobioti, tem mikroskopsko majhnim gostom v našem črevesju, in tudi našim možganom? Ali lahko gibanje preko mikrobiote vpliva na možgane in tako izboljša tudi naše počutje in voljo za gibanje? Vse to je morda težje razumeti, a vedno nova odkritja temu pritrjujejo.

Kako gibanje koristi mikrobioti?
Redno gibanje poveča pestrost mikrobiote. Ob tem se poveča vsebnost koristnih bakterij in zmanjša vsebnost škodljivih. To dobro učinkuje na našo prebavo in splošno zdravje. S povečanjem vsebnosti kratko verižnih maščobnih kislin so bolje negovane notranje stene črevesja. Poleg tega se z rednim gibanjem zmanjšajo sistemska vnetja, burnost odzivanja na stresne okoliščine, poveča se gibljivost črevesja in s tem zmanjša verjetnost za zaprtja, s čimer izboljšamo odvajanje odpadnih snovi, kar vse koristi mikrobioti.

Kako gibanje koristi možganom?
Gibanje poveča vsebnost vsaj dveh dejavnikov, ki spodbujata rast in preživetje živčnih celic. To sta beljakovini s kraticama: BDNF in NGF. Gibanje izboljšuje tudi možganski krvni obtok, s čimer so možganske celice bolje prehranjene in lažje odvajajo odpadne snovi. Zaradi protivnetnega učinka gibanja, izboljšane energijske presnove v mitohondrijih možganskih celic se ustvarja boljše okolje za možganske celice. Med drugim se dvigne tudi prag bolečine. Bolj zdravi možgani pa nas podpirajo tudi pri tem, da lažje sprejemamo telesni napor.

Vsi zgoraj našteti koristni učinki gibanja na možgane in mikrobioto se medsebojno podpirajo in dopolnjujejo v večje telesno in tudi duševno zdravje in ne nazadnje naše boljše počutje in radoživost. Črevesna mikrobiota igra ključno vlogo pri nastajanju živčnih prenašalcev, kot sta serotonin in dopamin. Serotonin je pomemben za uravnavanje razpoloženja, medtem ko je dopamin ključen za spodbudo in nagrajevalni sistem.

Kaj torej narediti, da se bodo naši starši ali stari starši z veseljem bolj zavzeto gibali?
Ne čakajmo, da bodo s kavča od ne vem kod našli voljo za gibanje. Ne pridigajmo jim. Raje vadimo z njimi na primer vstajanje s stola, kroženje z rameni, dvigovanje na prednji del stopal, pojdimo z njimi na sprehod, in to počnimo redno. Pomagajmo jim ustvariti ali ohraniti zdrave gibalne navade. S pomočjo prijetne družbe in drugih lepih doživetij ob tem nam bo to bolje uspevalo. Redno gibanje bo v njih naredilo pozitivne spremembe tudi v mikrobioti in možganih, kar jim bo med drugim pomagalo krepiti tudi radoživost in odločnejše veselje do gibanja.