Oddaje so na sporedu ob četrtkih dopoldne, v prvi pa je za strokovnost poskrbela Polona Gosar, vodja enega izmed fitnes centrov v Ljubljani. Z njo se je ob pripravi na oddajo pogovarjal Jure Jeromen.

Za koga je fitnes sploh primeren? Imate med člani v glavnem ljudi, ki hodijo samo v fit-nes, ali so to posamezniki, ki to dejavnost kombinirajo še s kakšnim drugim športom?
Fitnes priporočamo vsakomur. Ne glede na stopnjo pripravljenosti, spol, starost. Fitnes pomeni sposobnost uspešnega in učinkovitega delovanja človeškega telesa. Sestavljajo ga tiste psihosomatične komponente, ki so odločilne za splošno telesno zdravje. Za veliko vadečih je to edina rekreacija, za nekatere pa dopolnilna. Marsikomu je fitnes v pomoč pri rehabilitaciji po poškodbah, operacijah ter seveda preventiva, da se določena bolezenska in poškodbena stanja ne pojavljajo. Poleg fizične komponente je pomemben tudi psihični del. V hitrem tempu življenja je fitnes za nekatere prostor za sprostitev in druženje. Veči-na fitnes centrov je namenjena široki populaciji, zato je tudi ponudba pestrejša in omogo-ča različne vadbe za razvoj motoričnih sposobnost. Ta hip je naš najstarejši član gospod v osemdesetih letih, moj nekdanji profesor s Fakultete za šport.

V pripravi na oddajo na Valu 202, soavtorica je Nina Smole, je marsikdo od nas pomislil, da bomo premetavali kilograme, pa še zdaleč ni bilo tako. Se je fitnes močno spremenil v zadnjih letih?
Ja, verjamem, da marsikdo povezuje besedi fitnes in uteži. Ampak razvoj fitnesa je šel naprej in gre za več kot samo za prostor z utežmi. Gre za obliko športa, ki omogoča celostno obravnavo posameznika z namenom ohranjanja ali pridobivanja zdravja, tudi psihičnega. Od strokovnosti, ponudbe, tehnologije … vse gre v smeri »dobre izkušnje« posameznika v fitnesu. V tej industriji sem že 25 let in v tem času se je marsikaj spremenilo. Cilj večine strokovnjakov je, da spremenijo navade in privzgojijo zdrav način življenja. Včasih so fitnes uporabljali samo športniki, in to kot dopolnilno dejavnost za doseganje rezultatov, zdaj pa postaja to oblika rekreacije, regeneracije in sproščanja ter rehabilitacije po določenih bolezenskih ali poškodbenih stanjih. Glede na hipni položaj verjamem, da bomo imeli še pomembnejšo vlogo v življenju posameznika in pri ohranjanju zdrave družbe. Ob predpostavki, da se nas tako tudi razume.

Je prav, da si ob prvem vstopu naredimo test? Izmerimo pripravljenost?
Zagotovo ima vsak trener rahlo drugačen pristop. Kaj in kako začnemo, je odvisno od cilja, ki si ga skupaj z stranko postavimo. Vsak ima svoj cilj in jaz kot predavateljica poskušam bodočim trenerjem razložiti pomen teh ciljev. Običajno se jih seveda da razvrstiti v nekaj skupin. To so hujšanje, izboljšanje in ohranjanje zdravja, rehabilitacija, preventiva, an-tistres, sprostitev, druženje, socializacija, zabava, izboljšan nastop ... Testiranje oziroma preverjanje začetne pripravljenosti pomeni neki začetni položaj, točko. Tu smo, cilj pa je postavljen zato, da si lažje začrtamo pot.

Kaj pa trening? Naj ga izvajamo sami, si privoščimo trenerja?
Odločitev je zagotovo odvisna od dveh faktorjev: vrednostnega sistema posameznika in njegovih finančnih omejitev. Ko so v igri finance, svoje stranke vedno enako vprašam. Kakšne razvade ima in ali se jim lahko odpove. Vsi smo ‘potrošniki’, vprašanje pa je, čemu se lahko odpovemo. Če posamezniku finančno stanje nikakor ne dopušča, da bi si privoščil osebnega trenerja, imamo na voljo vodene organizirane vadbe, kjer je prisoten trener. Taka skupina je večja, ima pa vadeči še vedno nekakšen strokovni nadzor. Mi ponujamo brezplačni posvet s trenerjem ob vpisu, ponujamo tudi programe, prilagojene posamezniku. To pomeni, da vadeči dobi individualni program, vodenje, nadzor napredka, treninge pa izvaja sam. Poskušamo se čim bolj približati stranki in najti rešitev za njene potrebe. Če ne drugega, ji pošiljamo gradivo, literaturo ... da lahko sama pridobi informacije.

Šport in tudi fitnesi pomembno vplivajo na zdravje ljudi. Kako ste se vi prilagodili 'novim časom'?
Takoj, ko so spomladi objavili datum odprtja in možnost dela fitnes centrov, smo seveda zamenjali čistila z razkužili. Imamo jih več, kot so jih priporočili, tako da tu ni nikakršnih dilem. Po pogovoru z drugimi lastniki vem, da inšpektorji nikjer niso zaznali kršitev. Vadeči uporabljajo maske ob vhodu in izhodu, prinašajo velike brisače, napravo očistijo pred uporabo in po njej. Vse, kar nam naroči NIJZ, takoj upoštevamo.

Hkrati smo zmanjšali število vadečih na urah. Tukaj bom kar iskrena, fitnesi in vse podobne dejavnosti, ki se izvajajo v različnih dvoranah, smo padli v t. i. »mrtvo sezono«, poletje, ko so ljudje manj prisotni v centrih, tako da večina centrov že pred tem ni imela prezasedenih centrov, letos pa sploh ne. Zdaj se veliko centrov, osebnih trenerjev, društev in klubov bori za preživetje. Ne zaradi neupoštevanja ukrepov, ampak zaradi omejevanja, strahu in preprečevanja opravljanja naše dejavnosti. Že od začetka upoštevamo vsa navodila in priporočila NIJZ, dodatno smo nekateri dokupili še posebne razpršilnike za čiščenje opreme, med samimi treningi smo pustili prostor za prezračevanje in čiščenje opreme.

Kaj pa podatki iz tujine? Tudi strokovnjaki (dr. Jurak o. p.) opozarjajo, da zaprtje telova-dnic, igrišč ni najbolj pametno. Vi ste se spomladi dolgo borili, da so vam sploh dovolili odpreti centre.
Res je, bili smo zadnji, ki smo odpirali svoja vrata. Osebno ne vem, zakaj. Po dobrih šestih mesecih imamo na voljo raziskave, vezane na možnost okužbe, prenosa ipd. in z veseljem povem, da fitnesi niso žarišče okužb. Imamo podatke iz EU Active, organizacije IHRSA, ki združuje fitnes centre po svetu, ter drugih organizacij po svetu, ki vodijo te statistike. Vso dokumentacijo smo predstavili tudi stroki in NIJZ, ki sta potrdila, da fitnesi niso nevarni. Sama imam veliko stikov iz tujine, ker sem del mednarodne ekipe 150 predavateljev z vse-ga sveta, tako da imam informacije o delu v tujini in o tem, kako se dela z našo industrijo. Države so stopile nasproti podjetjem, društvom v reševanju športa in z zdravjem poveza-nih dejavnosti. Pri nas pa se počutimo, kot da je država pozabila na nas.

Konkretni podatki za naš center govorijo o tem, da se je po vnovičnem odprtju število vadečih zmanjšalo. Ker je le malo tekmovanj, tudi rekreativci nimajo motivacije za redni trening. Zapiranje rekreacije in vseh oblik športa bi drastično vplivalo na psihofizično stanje posameznikov in tudi zdravstveno stanje v prihodnosti.