Povpraševanje po električnih kolesih je med epidemijo strmo naraslo in še vedno presega ponudbo. Za novo kolo se je treba marsikje postaviti v dolgo vrsto čakajočih. "Kar je nekoč veljalo za nišo, danes predstavlja trend. Problematika ponudbenih verig izhaja iz tega, da je posamezno e-kolo sestavljeno iz komponent številnih proizvajalcev, kar pomeni, da je veriga močna le toliko kot njen najšibkejši člen. Na rezervne dele čakajo tako proizvajalci kot tudi mi, servisni in prodajni centri. Ne spopadamo se zgolj z zamudami v smislu že naročenega blaga, temveč tudi z nezmožnostjo naročanja novih zalog. To pomeni, da svojo strategijo poslovanja strukturiramo na način načrtovanja za eno ali celo dve leti vnaprej, kar pomeni, da naša naročila segajo celo v leto 2023," nam je povedal Aljaž Fužir iz specializiranega centra električnih koles ELPEC eBikes.

Prva misel: ni govora, to je za lenuhe
Ko poslušamo zgodbi dveh rekreativnih kolesarjev, nam je hitro jasno, zakaj e-kolo predstavlja že približno četrtinski delež pri prodaji novih koles. "Po skoraj 30 letih ukvarjanja z gorskim kolesarstvom, predvsem s spustom, kjer zna biti pot navzgor še posebej zoprna, mi je znanec, prodajalec koles, predlagal, naj preizkusim električno kolo. Moj prvi odgovor je bil: ni govora, to je za lenuhe. A sem se le pustil prepričati, za konec tedna sem dobil kolo s polnim vzmetenjem in naredil nekaj tur. Tako sem bil navdušen, da sem šel v ponedeljek takoj na banko, vzel limit, isto popoldne pa že kupil električno kolo," nam je svojo prvo izkušnjo z električnim kolesom zaupal Griša Škerlec, ki gre še vedno rad tudi na cestno kolo, na katerem prav zaradi vseh treningov, ki jih naredi na e-kolesu, dosega najboljše rezultate v zadnjih 15 letih.

V hrib le z minimalno pomočjo baterije
Kaj ga pri e-kolesih najbolj navdušuje? "V vseh segmentih vidim prednosti, no, razen takrat, ko moram na visokogorskih turah težko kolo fizično premikati, kadar zmanjka poti oziroma so na njej ovire. Zaradi električnega kolesa sem v boljši kondiciji, res pa je, da vozim ekstremno veliko, saj naredim 120 tisoč višinskih metrov na leto. Toliko nekateri z navadnim kolesom naredijo v desetih letih. Seveda treniram le z minimalno pomočjo baterije, program "turbo" me ne zanima, ampak večinoma vozim na programu "eco". Še vedno trpiš, prevoziš pa seveda lahko zelo strme klance, kjer moraš z navadnim kolesom peš."

Strmi klanci jemljejo voljo
Velik ljubitelj električnih koles je tudi Toni Gruden, ki bralce MMC-ja navdušuje s članki o tekmovalnem kolesarstvu. Glavni motiv za nakup električnega kolesa so bili nepotrebni stroški, ki jih je imel z avtomobilom, da se je od svojega doma v Kriški vasi spustil v Višnjo Goro do železniške ali avtobusne postaje. Sprva je poskusil z navadnim kolesom: "V Višnjo Goro je šlo kot šus, nazaj pa ... predvsem uničujoče in velikokrat peš oziroma vsaj z obveznimi postanki zaradi strmine. Cesta, ki jo pozna marsikateri rekreativec iz osrednje Slovenije, vodi od osnovne šole v Višnji Gori prek Peščenika do vrha v Kriški vasi, ima pa dva odseka nad 15 odstotki. Že na začetku vzpona je znak, da je maksimalni naklon 18 odstotkov."

18 izgubljenih kilogramov
Odločitev, da "specialko" zamenja za e-kolo, je bila tako zanj logična (čeprav še vedno kakšno vožnjo naredi tudi z navadnim kolesom): "Hitro se lahko vrnem domov, saj – od vseh klancev mi je najhujši prav domači. V dveh letih in pol sem naredil 11 tisoč kilometrov na e-kolesu in dva tisoč na navadnem ter še tisoč na trenažerju. Izkupiček: izguba 18 kg in najboljša forma po 25. letu. Če je čas, lahko naredim krog od 60 do 70 km s 1400 višinskimi metri, občasno grem tudi več kot 100 km, pri čemer sem imel asistenco na osnovni stopnji (eco) za klance nad petimi odstotki, potem sem šel pa s turbom na Polževo. Kolo mi predstavlja zabavo in odlično orodje za trening, lahko greš do limita in še malo čez. Zame osebno je tudi delovni stroj – za vleko prikolice, za vožnjo dvojčic ali pa za nabavo v trgovini."

Celoten spekter novih doživetij
Električno kolo po mnenju Grudna prinaša cel spekter novih doživetij. "Postal je orodje za trening, ker dejansko ti e-kolo, ko si zunaj prave forme za resnejši krog z navadnim kolesom, nariše nasmeh na usta in se odpelješ dlje ter za dalj časa. Začneš raziskovati gozdne ceste, stranske ceste in zaraščene poti, ki so še na zemljevidih. Pridejo višji obrati za višje hitrosti, sledi manj pomoči za več dela. Prav zaradi e-motorja greš nato hitro v rdeče, ker imaš zlato rezervo, poskusiš intervale, malo strukturirane vadbe, ker vidiš bliskovit napredek. Zaradi prevoza do vlaka sem se že takoj vozil vso zimo ne glede na sneg ali dež, vse do -10 C ... S tem so odpadle vse psihološke ovire."

Kakšno kolo izbrati?
Prodajalci sicer opažajo, da e-kolo ne predstavlja več zgolj načina preživljanja prostega časa, temveč služi kot nadomestek prevoznemu sredstvu za kratke razdalje. Seveda so kolesa namenjena različnim tipom kolesarjev, nekatera so za mestno vožnjo, druga za izlete po utrjenih poteh, tretja za vožnjo gor-dol po brezpotjih. Aljaž Fužir: "Začetnikom v večini primerov predlagamo tako imenovano prednjevzmeteno e-kolo, ki velja za najbolj univerzalno in primerno za širok spekter načinov uporabe. Zanj je značilen standarden gorski okvir v kombinaciji z vilico hoda od 100 do 120 mm, 10-stopenjskim menjalnikom in diskzavorami. Kar zadeva pogonski sklop, se e-kolesa med seboj razlikujejo tako po proizvajalcih kot po navoru motorja in kapaciteti baterije. Kot osnovo predlagamo vsaj 40 Nm navora motorja in 400 Wh kapacitete baterije."

Pozor na proizvajalca pogonskega sklopa
"Uporabniki, bi imajo željo po raziskovanju bolj razgibanega terena, lahko svojo pozornost preusmerijo k polnovzmetenim e-kolesom. Ta se od prednjevzmetenih razlikujejo predvsem v tem, da imajo tudi zadnji amortizer, kar pomeni, da so primerna za različne spuste. V večini primerov predlagamo minimalni hod okvirja 130 mm v kombinaciji z enakim ali večjim hodom prednje vilice. Karakteristike polnovzmetenih e-koles so med drugim tudi daljša medosna razdalja, širši plašči z več profila, močnejše zavore, širše krmilo za več ravnotežja in močnejši motor." Kupci morajo biti sicer najbolj pozorni na proizvajalca pogonskega sklopa, saj je to tisto, kar e-kolo ločuje od običajnega. "Izbira kakovostnega in zanesljivega proizvajalca pogonskega sklopa namreč ni pomembna zgolj z vidika kakovosti delovanja in predvidene življenjske dobe, temveč tudi z vidika poprodajnih dejavnosti," še dodaja Aljaž Fužir.

Preizkusite čim več koles
Toni Gruden poudarja, da je pred nakupom nujno preizkusiti kolo: "Pri prijateljih, znancih ali pa kje na dopustu. Če se da, naj se preizkusi različna kolesa, čeprav samo za pet minut. Res priporočam izposojo, morda kje na počitnicah, vsaj za pol dneva, potem bo veliko stvari jasnih." Na kaj naj bo predvsem pozoren običajen rekreativni kolesar? "Na sredinski motor. Takšna e-kolesa so resda občutno dražja, a je ogromna razlika glede uporabnosti in raznovrstnosti pomoči. Ob večji teži kolesa prinese takšno kolo uravnoteženost in nižje težišče, s čimer se kompenzira dodatna teža motorja in baterije." Pri opremi so prav tako razlike: "Pazljivo je treba preveriti sestavo komponent, zlasti menjalnik, kaseto, pesto in seveda zavore. Če govorimo o opremi Shimano, morajo biti diskzavore vsaj deore, če se le da, pa deore xt," svetuje Gruden.

Baterije raje ne izpraznimo do konca
Pri servisu lahko veliko storimo tudi sami. Redno je treba mazati verigo, motorja pa se ne sme prati z visokotlačnimi čistilci. Pri bateriji je bolje, da je ne izpraznimo do konca. Kdor kolo pogosto uporablja, bo moral nekatere dele zamenjati večkrat letno, a seveda je isto tudi pri običajnih kolesih. "Verigo zamenjam od dva- do trikrat letno, diskploščice pa na od dva do tri mesece. Zadnji zobnik zamenjam vsaj enkrat letno, sprednji zobnik dvakrat letno, gume enkrat letno," je pojasnil Griša Škerlec, ki pa na gorskem e-kolesu res naredi veliko kilometrov. Vzdrževanje je seveda nujno, saj je električno kolo zajetna naložba. "A osebno najboljša naložba zadnjih treh let," poudarja Toni Gruden.