Odkrivati so začeli visokogorske cestne prelaze in strme gozdne makadamske poti, kar naenkrat so posedanje na domači klopci zamenjali za precej dejaven življenjski slog. In tudi kolesarji, ki so prej vozili le navadno kolo, so vzljubili e-kolesa, saj jim predstavlja novo dimenzijo treninga. Mnenje, da na e-kolesu le sediš in te motor kar sam pelje v klanec, je napačno. Seveda lahko baterija s turbovklopom močno olajša napor, a na voljo je tudi manjša pomoč baterije (ali pa sploh nobena pomoč). Po takšni dveurni kolesarski turi noge ne bolijo nič manj kot na običajnem kolesu, je pa zato prevoženih veliko več kilometrov oziroma opravljenih več višinskih metrov. Končna izkušnja je zato lahko veliko bogatejša.

Ne gre za dirkanje, ampak za užitek v vožnji
V teh časih, ko so dobavne verige prekinjene (večino komponent izdelajo v Tajvanu in na Kitajskem, večkratna zaprtja pristanišč pa povzročajo logistične izzive in višje stroške), do električnega kolesa in rezervnih delov ni preprosto priti. Primož Čerin, nekdanji profesionalni kolesar, zdaj pa vodja trgovine Maxisport Čerin, pravi, da bo to še vsaj leto dni težava. V svoji trgovini ponuja cestna električna kolesa višjega cenovnega razreda, a priznava, da je ponudba pičla: "Stanje na trgu je takšno, da koles ni in jih nima smisla ponujati. Kolesa, ki jih imamo v trgovini, so bolj kot v neki redni ponudbi izdelana po naročilu. Skratka, to ni klasična prodaja, saj skoraj zagotovo prave velikosti kolesa ne bo na zalogi, dobavni rok pa je več mesecev." Takšne električne specialke večinoma stanejo od 5000 evrov naprej, omislijo pa si jih, kot pravi Čerin: "Večinoma starejši kolesarji, pa tudi takšni, ki imajo opravka s poškodbami ali boleznijo in nimajo več prave moči, da bi se peljali v klanec. Uporabnik mora imeti tudi razčiščeno v glavi, da to ni kolo, namenjeno dirkanju, ampak uživanju."

Z nasmehom na Janče
Kot poudarja Čerin, gre pri kolesih, ki jih ponuja v svojih trgovinah, za poseben sistem, saj uporabnik s tem, ko odklopi baterijo, s kolesa sname tudi motor: "Baterija in motor tehtata skupaj okrog 5 kg, samo kolo 7–8 kg. Če se greš peljat le po Ljubljanskem barju, motorja ne potrebuješ. Sam sem preizkusil to specialko, a se, če govorimo o električnih kolesih, raje vozim z električnim gorskim. Z navadnim gorskim kolesom že po ravnini ne gre prav hitro in potrošiš precej moči. Ob vožnji v klanec sem videl le nekaj metrov pred seboj in se trudil, da prilezem čez klanec. Zdaj grem z električnim brez težav na Janče, pa v polhograjske konce. Nastaviš si stopnjo pomoči in uživaš v naravi. To je tisto, kar prinaša električno kolo. Nisem za divjanje in postavljanje rekordov v klance. Tudi v Dolomitih vidiš starejše, celo profesionalce, ki ne morejo več tako kot nekoč čez prelaz Fedaia, še vedno pa želijo živeti športno. Včasih so trpeli, ker je bil to del športne zgodbe. Zakaj ne bi zdaj izkoriščali tehnologije in uživali v kolesarjenju?"

Večina e-koles v rangu med 2000 in 3000 evri
Električno kolo ima seveda svojo slabost, predvsem je to cena. Zveza potrošnikov Slovenije: "Le redkokatero je cenejše od tisoč evrov, glavnina ponudbe se dogaja pri dva- do trikrat višji ceni. Zaradi baterije in motorja je električno kolo sorazmerno težko, zato boste morali vložiti veliko truda pri poganjanju, če bateriji poidejo moči. To se lahko zgodi predvsem med daljšimi vožnjami. Baterija se bo tudi prej izpraznila med vožnjo v hrib, proti vetru in v hladnejšem vremenu. Načeloma lahko doseg vožnje z električno pomočjo razkrije zmogljivost baterije (med 300 in 750 Wh), a zaradi različno učinkovitega pogonskega sistema samo iz tega podatka ne boste vedno dobili prave in primerljive vrednosti. Ob nakupu se pogosto lahko odločite za zmogljivejšo baterijo, za katero boste odšteli nekaj sto evrov več. Večja zmogljivost je pomembna tudi za tiste, ki se ne vozite na dolge razdalje, saj boste s pogostim polnjenjem vplivali na življenjsko dobo baterije. Naši testi kažejo, da po 500 polnjenjih kapaciteta baterije lahko pade tudi za četrtino!"

Sredinski motor je najboljši
Pri nakupu električnega kolesa je treba najprej vedeti, za kakšen namen ga bomo najpogosteje potrebovali. "Na grobo jih lahko razdelimo v štiri velike skupine: mestna, potovalna, cestna in gorska. Pri izbiri bodite pozorni na položaj pri sedenju, ki sega od športnega (kolesar je nagnjen naprej) do udobnega (kolesarjenje v pokončnem položaju). Raven udobja določajo tudi pnevmatike, širše so udobnejše in ne pomenijo večjega napora, kot bi bilo to pri običajnem kolesu. Večina električnih koles ima vsaj osnovno vzmetenje (na sedežu ali sprednjih vilicah), kar boste znali ceniti predvsem med vožnjo po bolj razdrapanih cestah. Športni kolesarji vzmetenja nimajo najbolj radi, za vsakdanjo vožnjo pa je kar priporočljivo. Posebnost električnih koles je seveda njihov pogon, sestavljen iz elektromotorja, prestavnega mehanizma in baterije. Najcenejši je sprednji motor, najbolj naraven občutek poraja v sredini vgrajen motor, ki pa je najdražji in zahteva močnejšo verigo, saj mora zdržati večjo silo, ki se prenaša neposredno nanjo. Motor je lahko vgrajen tudi v zadnje kolo, v tem primeru je povezan z verižnim prestavnim sistemom, ki zahteva več vzdrževanja," pravijo pri ZPS-ju.

V čem je slabše poceni e-kolo?
Izkušnje kažejo, da se pri električnih kolesih ne splača preveč varčevati. ZPS: "Najcenejša kolesa so sestavljena iz manj kakovostnih delov, zaradi česar je zelo verjetno, da bodo prej odpovedala – kar je še posebej tvegano zaradi dodatne teže pogona in baterije. Med vožnjo je okvir manj stabilen, kar boste zaznali predvsem v ovinkih. Baterija je slabše kakovosti, z manjšo zmogljivostjo in se hitreje iztroši. Pri poceni električnih kolesih ne pričakujte vzmetenja, vožnja je zato manj udobna, prav tako je slabši zaslon z informacijami na krmilu. Za pogon najpogosteje uporabijo motor v sprednjem pestu, na katerega pomoč se boste morali navaditi, zelo verjetno bo tudi prešibak za kakšne bolj konkretne vzpone. Ker je električno kolo težje od običajnega, to pomeni, da boste namesto prijazne pomoči med vožnjo porabili še več moči. Pri nakupu bodite pozorni še na možnost vzdrževanja kolesa, predvsem na lokacijo servisov, pa tudi na dosegljivost rezervnih delov."

Cenejša e-kolesa se hitreje pokvarijo
Tudi Aljaž Fužir in Andraž Fužir iz specializiranega centra električnih koles ELPEC eBikes ugotavlja, da je bolje plačati nekaj več za e-kolo: "Pri cenejših e-kolesih so vse poprodajne dejavnosti običajno veliko slabše kot pri priznanih evropskih proizvajalcih, ki zagotovijo rezervne dele in hitro uveljavljanje reklamacijskih in škodnih zahtevkov. Poleg tega imajo dovolj velik obseg poslovanja, da lahko na e-kolesa vgradijo kakovostne komponente po dostopnih cenah. Cenejša e-kolesa neznanih proizvajalcev imajo slabše komponente, ki se hitreje pokvarijo, predvsem pa jih ni mogoče popraviti. So pa tudi izjeme, kot je blagovna znamka e-koles nemškega proizvajalca, katerih e-kolesa so opremljena s centralnimi in zadnjimi pogoni in so do 40 odstotkov cenejša od primerljivih koles, opremljenih s pogonskimi sklopi znamke Bosch. Dobro e-kolo je tako mogoče kupiti za 1500 evrov, pa ima to kolo še vedno lastnosti dražjih e-koles. Vedno pa je treba izhajati iz potreb kupca – za kratke razdalje kupec na primer ne potrebuje gorskega e-kolesa za 5000 evrov in več, temveč mestno e-kolo, ki je bistveno ugodnejše."

V službo s kolesom!
In kdo so po opažanjih Aljaža in Andraža Fužirja kupci e-koles? "V veliki večini ljudje, ki si e-kolesa zaželijo v sklopu popoldanskih hobi dejavnosti in ga ne dojemajo kot nekaj, kar lahko pripomore k mikromobilnosti, torej premagovanju kratkih razdalj na dnevni ravni. Po raziskavi Sveta kapitala je v Sloveniji kar 55 odstotkov ljudi od svojega delovnega mesta oddaljenih manj kot 20 kilometrov, še vedno pa številni na delovno mesto prihajajo z avtomobili in imajo tako velike stroške vzdrževanja, parkiranja in predvsem nepotrebno izgubo časa v prometnih konicah. Zato verjamemo, da se bo v prihodnosti vse več ljudi odločilo odpovedati drugemu ali tretjemu avtomobilu v gospodinjstvu ter prešlo na vožnjo z e-kolesom. Sam vedno pravim, da kar je nekoč veljalo za nišo, danes predstavlja trend."

Vožnja z e-kolesom desetkrat cenejša kot vožnja z avtomobilom
Lastniki e-koles morajo pogosteje na servis kot lastniki običajnih koles: "E-kolo ima namreč zaradi svoje povečane teže ter asistence med vožnjo večji vpliv na obrabo komponent, saj uporabniki z njim dosegajo višje hitrosti, premagujejo več vzponov in spustov in v splošnem smislu kolesarijo bolj intenzivno. Tako prihaja do prestavljanja v klancih, ki ob dodatni pomoči motorja povzročajo ogromne napetosti na verigi, do dolgih zavornih poti ki ob nepravilnem zaviranju poškodujejo zavorne rotorje in dodobra izrabijo zavorne ploščice ipd. Zato vedno poudarjamo, da se mora e-kolesar pred začetkom uporabe spoznati s specifikami uporabe električnega kolesa in zato vsak kupec dobi tudi servisno knjižico. Običajno večji redni servis stane od 75 do 120 evrov, odvisno od obrabe komponent, načina vožnje in cenovnega ranga e-kolesa. Redni servis se po priporočilih proizvajalcev pogonskih sklopov opravi v intervalu od 1500 do 2500 prevoženih kilometrih, obvezno pa ga je treba opraviti enkrat na sezono. Če torej predpostavimo redno vzdrževanje in normalno obrabo komponent, znaša cena prevoženega kilometra 3,6 centa, kar je več kot desetkrat manj od vožnje z avtomobilom."