Na Valu 202 bodo marca nekaj programskega časa znova posvetili rekreaciji, tokrat bolj temu, kako zmanjšati bolečine v hrbtenici. Oddaje bodo na sporedu v četrtek dopoldne, osrednji strokovnjak pa dr. Dejan Kernc, ustanovitelj in vodja sistema re.aktiv. Z njim se je o težavah, ki jih ima kar osem desetin odraslih, pogovarjal Jure Jeromen.

Bolečine v hrbtenici so nekaj, s čimer se torej sreča večina odraslih. Čemu pripisujete tako velik odstotek?
Res je. Raziskave so pokazale, da je teh težav med odraslimi preveč. Poenostavljeno bi lahko rekli, da se to dogaja, odkar smo se s štirih nog postavili na dve, a nekaj resnice je tudi v tem. Drži, da je sedenja veliko in da je v času dela od doma tega verjetno še nekoliko več. Ampak imamo tudi raziskave, ki potrjujejo, da samo sedenje sploh ne vpliva negativno na bolečine v križu. Je pa treba vzeti v zakup, da ne gre le za sedenje in da je velikokrat vzrok tudi stres, in to vse skupaj se potem sešteje.

V obdobju dela od doma se je število ur sedenja še povečalo. Kako slabo je to za naše zdravje oziroma kaj lahko naredimo, da bomo sedeli bolj zdravo?
Dejstvo je, da se je naše življenje spremenilo. Zdaj oziroma v obdobju zaprtja je veliko ljudi delalo od doma, in to je brez dvoma spremenilo naše navade. Če pogledamo najprej, kaj je z vidika bolečin v hrbtenici dobro. Brez dvoma smo večkrat na nogah, spreminjamo položaje, saj imamo vmes še veliko drugih opravkov. Če imamo bolečine v križu, so kratkotrajni odmori dobrodošli, in s tem takšne bolečine odpravljamo. Če pa gremo še na negativno plat dela od doma, pa je brez dvoma prva stvar to, da običajno delamo s prenosnikom. Zaslon imamo v tem primeru nekoliko nižje in s tem je glava predklonjena. Vemo, da ima glava 5−6 kilogramov in da, če je v položaju nekoliko naprej, se njena obremenitev na vratna vretenca lahko tudi podvoji. In prav porast teh bolečin v vratnem delu je v obdobju dela od doma kar velik. Potem pa dodamo še domače okolje, kjer nimamo prave mize in tudi stol ni najbolj kakovosten. Potem pa smo že v razmerah, ko svojo hrbtenico obremenimo na nekoliko nepravi način.

Splošna pripravljenost je tudi nekaj, kar nam je v zadnjem obdobju v povprečju upadlo. Vsaj če se oprem na številke, ki so jih s testiranji šolarjev dobili na fakulteti za šport. Tudi to verjetno vpliva na boleč križ, hrbet.
Brez dvoma. Večina je v splošni telesni pripravljenosti nazadovala. In zdaj si predstavljajte, da ste na lestvici pripravljenosti od 1 do 10 pripravljeni za 4, potem pa nenadoma od telesa zahtevate recimo 7. Če to naredite enkrat, ne bo toliko vplivalo na bolečine v križu, tudi dvakrat, trikrat ne. Ko pa se to nabira iz tedna v teden, iz meseca v mesec, iz leta v leto, pa se vse skupaj sešteje in ob ponavljajočih se napačnih gibih se to enkrat pojavi kot bolečina. Ta pa zna biti zelo neprijetna.

Omenili ste sedenje in nepravilen položaj glave. Kaj pa stol? Kakšen naj bo oziroma kakšno je mnenje stroke o žogi za sedenje?
Stoli so različni, in nakup dobrega stola je veliko vreden. Če je mogoče, naj ima naslonjalo za glavo, z možnostjo prilagoditve za naklon trupa. Če ima oporo za ledveni del, še toliko bolje, priporočljivi so tudi nasloni za roke, saj s tem razbremenimo rame. Imeti mora seveda tudi prilagoditev višine. To je stol, ki bo vašemu telesu koristil v tistem delu dneva, ko sedite. In če imate možnost, v to investirajte nekaj več denarja. Pri žogi je pa tako, da so mišice trupa na žogi brez dvoma precej bolj dejavne, kar je v redu, če sedenje na žogi izvajamo kot vajo. Ampak nobene vaje ne delamo osem ur. To bi bilo tako, kot če bi osem ur delali trebušnjake. Torej sedenje na žogi za nekaj časa da, morda za premor, ne pa namesto stola ves čas.

Pa obstaja kakšen recept, če se nam pojavi bolečina v hrbtenici? Kaj lahko naredimo doma?
Vsak od nas se odzove na stvari različno, a nekaj splošnih resnic obstaja tudi ob takšnih težavah. Brez dvoma večini pomaga gretje razbolelega dela. Gre namreč za vnetje in potem se hitreje strukture regenerirajo. Ampak poudarjam, da to morda ne pomaga vsem. Pomaga tudi, da smo ob prehodu iz zime v pomlad nekoliko bolj pazljivi. Če že oblečemo kakšno plast manj, se ob mokrih oblačilih hitro preoblecimo. S tem ohranjamo ledveni del na toplem. Pomaga pa tudi, če imate gretje sedežev v avtomobilu. To stranke večkrat poudarijo kot nekaj, kar jim posebej zjutraj, ko je avto še hladen, zelo ustreza.

Kaj pa dejavnost. Je priporočljiva ali naj ob bolečinah predvsem počivamo?
Nikar ne pozabimo na dejavnosti. Treba je biti dejaven, a spet poudarjam, do neke mere. Nekomu pomaga sto metrov hoje, drugi bo morda prehodil pet kilometrov. Prav vsi pa bi morali čim prej spet na noge. Hoja ima majhen vpliv na obremenitve struktur in zelo blagodejen vpliv na razbremenitve. Potem pa so tukaj tudi krepilne in raztezne vaje, ampak le do bolečine. In še na nekaj bi opozoril, bodimo potrpežljivi. Pogosto se zgodi, da posameznik prehiteva, in ko začuti, da bolečine skoraj ni več, prehitro začne normalno življenje in dejavnosti. Skratka bodite dejavni in potrpežljivi.