Ameriški kardiolog in avtor knjig o zdravem življenjskem slogu James O'Keefe opozarja, da naj bi le zmeren tek ugodno vplival na srce in podaljševal življenjsko dobo. Intenzivni in celo skrajni telesni napori naj bi naredili več škode kot koristi. "Teci zmerno in ne predaleč," svetuje O'Keefe.

Koliko rekreacije je zdravo?
Nekdaj je veljalo prepričanje, da večji obseg vadbe in večja intenzivnost pripomoreta k manjši umrljivosti in daljši življenjski dobi, kar dokazuje večina raziskav na tem področju. Nekatere novejše raziskave pa nakazujejo, da je zmeren obseg vadbe tista prava količina, ki ima najugodnejše učinke na zdravje. "To naj bi bilo od ene do dve uri in pol teka – počasnega in zmernega tempa – od enkrat do trikrat na teden. S stopnjevanjem naj bi se učinek izgubljal," povzame novejša dognanja športna kardiologinja Katja Ažman Juvan.

Rekreacija naj bo torej zmerna in nepretirana. Zgornja meja je individualno pogojena.
Ena zadnjih raziskav je tudi pokazala, da naj bi že z od petimi do 10 minutami počasnega teka na dan podaljšali pričakovano življenjsko dobo za tri leta. "Človek se mora ozirati na svoje počutje," razlaga specialistka medicine športa Petra Zupet: "Pri rekreaciji bolečina ne sme biti opozorilni dejavnik. Rekreacija nam mora biti v užitek. Pomembna pa je seveda tudi kakovost vadbe pod strokovnim vodstvom."

Športno srce
"Športno srce velja za zdravo srce," pojasnjuje Katja Ažman Juvan. "Srce tekačev se prilagodi, da lahko zagotovi mišicam za svoje delo dovolj kisika. Povečajo se vse štiri srčne votline in zadebelijo se stene levega prekata. V določenih primerih pride do izrazitih prilagoditev, ki so lahko povezane z motnjami srčnega ritma. Tudi rekreativni tekači imajo do petkrat večje tveganje za atrijsko fibrilacijo. Dve novejši raziskavi sta pokazali, da naj bi imeli tisti, ki so pretekli veliko maratonov, izrazitejše obloge na koronarnih arterijah, žilah, ki prehranjujejo srce. Kaj to pomeni, še ne vemo."

Srčni zapleti, ki so lahko usodni, so sicer zelo redki. Srčna smrt nastopi v štirih primerih na milijon tekačev, predvsem zaradi prikritih zdravstvenih težav. Tek sicer ugodno vpliva na vse organske sisteme, ne le srce, temveč tudi pljuča, živčevje, kosti, mišice in nas dlje časa ohranja zdrave. "Vendar to še ne pomeni, da lahko z njim kompenziramo druge nezdrave navade v življenju," opozarja Ažman Juvanova.

Bolje je preprečiti
Statistke kažejo, da se poškoduje 80 odstotkov tekačev. Največkrat gre za preobremenitve. "Večino poškodb bi lahko preprečili s pravilnim treningom in tehniko," opozarja Petra Zupet. Pomembni so preventivni pregledi, s katerimi preverijo oceno zdravstvenega stanja posameznika in njegove telesne zmogljivosti. To je lahko dobra pomoč pri treningu. "Če smo rekreativni začetnik, je prav, da nas nekdo nauči, da pravilno uživamo tekočino, se pravilno prehranjujemo, pomembna pa je tudi izbira časa treninga, in sicer glede temperature," še svetuje Zupetova.

V UKC-ju Ljubljana so ta teden odprli Center za športno kardiologijo, ki bo tudi rekreativnim športnikom omogočal dostopno in celovito kardiološko obravnavo z namenom ocenjevanja zdravja srca in ožilja ter pravočasnega prepoznavanja in zdravljenja morebitnih bolezni.

Tek kot promocija zdravega življenjskega sloga
Zavedanje zdravega življenjskega sloga je vse večje in zato se vse več ljudi ukvarja tudi z rekreacijo. Strokovnjaki to pozdravljajo, saj z njo izboljšamo fizične sposobnosti in kondicijo ter zmanjšamo tudi stres.

Ljubljanski maraton je za rekreativce postal največja športna prireditev. "Če hočeš pokazati, da ti je mar za zdrav življenjski slog, nekako moraš na Ljubljanski maraton," ugotavlja športni psiholog Iztok Žilavec. "Težave nastopijo pri tistih, ki jim tek ni primarna oblika rekreacije. Tekmovati moramo v tisti panogi, ki jo treniramo. Pomembna je tudi izbira prave dejavnosti. Če nekoga na primer sprošča neka družabna dejavnost, naj se vključi v skupinsko vadbo."

Šport lahko postane tudi obremenjujoč, opozarja športni psiholog Žilavec: "Prihaja do skrajnosti in odvisniškega vedenja. Nekateri ne znajo odnehati. To pa lahko vodi tudi v obsesivno-kompulzivne motnje".

Barbara Belehar Drnovšek, Radio Slovenija