Organizatorji tekmovanj Julian Alps Trail Run, Soča Outdoor Festival in Ultra Trail Vipava Valley so ustanovili ligo Alpe Adria Trail Cup, ki je združila tekače. Ker se ti ne morejo družiti na tekaških stezicah, jim vsak konec tedna pripravljajo nove izzive, ki jih lahko naredijo v domačem okolju ‒ znotraj štirih sten in pa tudi zunaj v naravi.

"Marsikateri tekač je prej potreboval zavoro kot pa brco v rit. Največji manko vsega skupaj so bili pomanjkanje družbe in odpovedi tekem, ki bi se morale v tem času ravno začeti, a so informacije o odpovedih padale skoraj vsak dan," je o prvih dneh prilagajanja tekačev na obdobje karantene povedal eden izmed ustanoviteljev Alpe Adrie Trail Cupa Uroš Kožar.

Več o ligi in o teku v času karantene si lahko preberete spodaj.

Tekači so se vrnili na rekreativne poti, ceste. Kaj so največji izzivi za tekače v karanteni?
V bistvu se mi zdi, da večina tekačev z dnem, ko je nastopila karantena, težav z motivacijo ni imela. Nasprotno. Več časa in dobre vremenske razmere smo tekači s pridom izkoristili za tek, pa čeprav znotraj občin in ob upoštevanju vseh pravil, ki so jih narekovale različne institucije. Marsikateri tekač je prej potreboval zavoro kot pa brco v rit. Največji manko vsega skupaj so bili pomanjkanje družbe in odpovedi tekem, ki bi se morale v tem času ravno začeti, a so informacije o odpovedih padale skoraj vsak dan. Zato smo se pri Alpe Adria Trail Cupu (AATC), ki je letos na novo ustanovljena liga treh največjih trail tekmovanj v Sloveniji (Ultra Trail Vipava Valley, Soča Outdoor Festival, Julian Alps Trail Run), odločili, da za tekače namesto druženj v živo pripravimo različne izzive. S temi izzivi je vsak tekaški trening znova dobil smisel, druženje med tekači pa smo prestavili na družbena omrežja.

Koliko uničuje tekaško izkušnjo dejstvo, da je na najbolj priljubljenih poteh tudi največ tekačev?
Niti ne. Po mojem mnenju je bila problematična predvsem Ljubljana, kjer je gostota ljudi precej večja kot v drugih občinah. Kljub dejstvu, da je sama občina relativno velika. Vseeno pa so bile priljubljene tekaške in sprehajalne poti v lepih sončnih dneh precej polne in skoraj nemogoče se je bilo ob vseh sprehajalcih, družinah in tekačih srečevati na priporočeni razdalji dveh metrov. Kljub vsemu pa mislim, da smo tekači iz tekaških tekmovanj navajeni večjih množic in tako bontona srečevanja. Večjih težav na tekaških poteh sam nisem imel. Kljub bolj obljudenim potem. Se je pa po nekaj tednih stanje začelo umirjati in vračati nazaj stare tire, ko so poti Rožnika in Tivolija manj obremenjene.

Tek z masko ali brez? Kaj svetujete?
Brez maske. Pri teku je pomanjkanje sape omejitveni dejavnik mnogih tekačev, z masko pa je za take tekače tek skoraj nemogoč. Če bi bila maska obvezna oprema, sem prepričan, da bi se število tekačev kaj hitro zmanjšalo. S tem pa bi naredili več škode za zdravje ljudi kot pa pozitivnega. Priporočila NIJZ-ja so po mojem mnenju dovolj jasna in če vsak tekač skrbi za osebno higieno, je tek še vedno varna in zdrava oblika gibanja.

Glede na to, da so skoraj vsi tekaški cilji za letos odpovedani, kako ohraniti motivacijo?
Kot organizator tekaškega tekmovanja Julian Alps Trail Run še vedno upam, da vse prireditve za letos niso odpovedane. Mogoče bodo potrebni kakšni dodatni ukrepi, ki do zdaj niso bili potrebni, vseeno pa delamo naprej, kot da tekma bo. Tudi tekači so pozitivno naravnani in pričakujejo jesenske tekme. Za ohranjanje motivacije do takrat pa z AATC-jem pripravljamo virtualne izzive, na katere se ljudje prijavljajo in jih motivirajo pri vsakodnevnih treningih.

Kakšna je tu vloga virtualnih tekaških tekem?
Predvsem motivacijska. Tek je popularna telesna dejavnost ravno zaradi svoje enostavnosti in tekaških tekmovanj, kjer lahko preprosto preveriš svoje delo na treningu. Zdaj, ko tekme odpadajo druga za drugo, pa ključni košček v mozaiku manjka. Mi smo ga nadomestili z virtualnimi izzivi, ki dajejo občutek nekakšne tekme, predvsem pa imajo tekači priložnost, da na ta način ohranjajo stike s sotekači in se družijo na družbenih omrežjih. Naši sponzorji in destinacijski partnerji nas pri tem podpirajo. Podarjajo nagrade za udeležence in s tem še dodatno motivirajo tekače k udeležbi.

Kaj je namen lige Alpe Adria Trail Cup?
AATC je letos na novo nastala liga, ki trenutno povezuje tri trail tekaška tekmovanja v Sloveniji. Cilj v prihodnjih letih je v ligo združiti najboljša tekmovanja v regiji. Tekači tekmovalci se lahko tako z udeležbo na posameznih tekmovanjih vključijo v tekmovanje za skupno zmago. Pozabili pa nismo niti na rekreativne tekače. Tudi za te so predvidene motivacijske nagrade. Letos nam je položaj z virusom prekrižal velike načrte in smo jih bili primorani spremeniti. Tako smo zdaj dogajanje prestavili v virtualni svet, v maju smo že izvedli virtualno tekmo Soča Outdoor Festival, načrtujemo pa še virtualni tekmi Vipava Ultra Trail in pa Julian Alps Trail Run. Prav tako poleti načrtujemo tekaške kampe za trail tekače na destinacijah, kjer se odvijajo naša tekmovanja.

Kako lahko sam "osvojiš" Triglav, kot ste to dokazovali v preteklih dneh?
Res je. Eden izmed izzivov v preteklih tednih se je imenoval tudi "Osvoji Triglav". Tekači so morali sami ali v skupnem seštevku petih ali desetih tekačev nabrati 2864 metrov vzpona. Za osvojen izziv so prejeli zlato, srebrno ali bronasto medaljo. Veliko tekačev se je izziva lotilo posamično, kar nekaj pa je bilo tudi ekip, ki so dokazale, da lahko tekmujejo skupaj, čeprav se v fizični obliki sploh ne vidijo. Zaradi omejitve na lastne občine smo se tekači osredotočili na domače griče. Sam sem višince nabiral na Rožniku. Za 2864 višinskih metrov sem se do Šišenskega hriba moral povzpeti 25-krat.

Kakšen je dozdajšnji odziv na virtualne trail tekme?
Odličen. Na prvih štirih izzivih se je nabralo skoraj 300 različnih tekačev iz 15 držav. Na posamičen izziva pa se po navadi prijavi približno 160 tekačev. Zanimivo je, da težji kot je izziv, več tekačev sodeluje. Svoje dosežke potem objavljajo na svojih družbenih omrežjih, mi pa jih delimo na naših kanalih. Tako se tekači med sabo podpirajo in tudi izzivajo.

Glede na to, da je tek po definiciji individualni šport, koliko je moteča fizična odsotnost sotekačev? Oz. adrenalin ob tekmah?
Da tekači že kako pogrešamo tekme, je pokazal zadnji izziv, ko smo imeli virtualno tekmo Soča Outdoor Festival. Udeležilo se je je veliko tekačev, predvsem pa so tekmo vzeli zelo resno. Tako smo dobili zmagovalce na različnih razdaljah, pozabili pa nismo niti na vse druge udeležence. Priznam, virtualni izzivi in tekme so dober nadomestek v teh okoliščinah, a manjka družba sotekačev in tisto pravo vzdušje na štartu, ko se drenjaš med stotinami tekačev.

Kako gledate na to, da se je na spletu pojavilo v obdobju karantene precej kanalov, kjer ponujajo brezplačne vadbe in delijo navodila za individualne treninge?
Pozitivno. Kako pomembno je gibanje za vsakega posameznika, pa četudi ni pretirano aktiven, smo videli šele ob nastopu karantene. Opravljanje večine storitev je bilo prepovedano, med njimi tudi vadba. Morali smo se znajti drugače in videovadbe se ena izmed alternativ. Veliko trenerjev, telovadnic, fitnesov se je zelo izkazalo. Tudi sami smo redno skrbeli za aktivnost naših članov prek vadb na Facebooku, organizirali smo jih nekaj tudi v angleškem jeziku, saj na naše tekme prihajajo tekači iz več kot dvajsetih držav.