Pandemija je ohromila vrhunski šport, zajeda se v priprave mladih, perspektivnih športnikov na začetku športne poti. Kar res skrbi, pa je slabitev gibalnih sposobnosti vse generacije mladih. To so dokazale že spomladanske raziskave. Ujamemo se v krog neaktivnega življenjskega sloga, sedeč način življenja pri odraslih pa vodi tudi do številnih kroničnih bolezni.

Kakšen vpliv ima omejen trening športnikov, je za TV Slovenija razložil Vojko Strojnik s fakultete za šport: "Omejitve se precej poznajo pri vadbi športnikov, je pa to zelo odvisno od športa in v katerem obdobju priprav so posamezni športniki. Glavna težava je, da ni čisto jasno, kdaj je tekmovalno obdobje. V športu se namreč pripravljamo za tekmovalno obdobje oziroma za obdobje športne forme, kot rečemo. To je organiziran in sistematičen proces, ki traja kar nekaj mesecev. Če trener ne ve, kdaj se bo to dogajalo, potem težko organizira ta proces. Poleg tega gre za različne tipe vadb, kot so kondicijska priprava, tehnična priprava, taktična priprava ... Tam, kjer je potrebno posebno okolje, kot so sneg, voda, dvorane, ki so zdaj zaprte, se tega procesa ne da izvajati in so lahko izgube velike."

Ali bomo imeli zaradi težav, ki jih imajo ta čas mladi športniki, v prihodnjih letih slabšo raven vrhunskega športa? "Upam, da ne, se pa pozna. Pri mlajših, tistih do 14. leta starosti, še ni takšne izrazite ciklizacije. Tam je kondicijska priprava v ozadju, so pa v ospredju gibalno učenje, seznanjanje s športno panogo, s tehnikami, socializacijo v šport, nabiranje čustvene komponente ... Tega zdaj ni."

Vojko Strojnik opozarja tudi na sedeč način življenja. Kaj lahko naredimo med epidemijo? "Čim manj je treba sedeti in ležati. Po dveh minutah se začnejo spremembe v telesu, kar dolgoročno vodi v različne bolezni, kot je diabetes tipa 2. Vsake pol ure bi se morali vsaj dve minuti malo premikati. Lahko že malo cepetamo s stopali in dvigujemo stopala med sedenjem. da vključimo črpalko, da kri ne zastaja v nogah. Predvsem pa je potrebno čim več hoje, gibanja."