Le zadovoljno sem se nasmehnil, ko je "Noka" Serdarušić pred sinočnjim prvim treningom v olimpijski dvorani v Innsbrucku dejal, da lahko "filozofiramo, kolikor nas je volja, ampak vse bo jasno po 60 minutah tekme s Švedsko". Je Aleš Pajovič po poškodbi dovolj pripravljen? Bo Renato Vugrinec vendarle lahko igral? Ga lahko na položaju desnega zunanjega igralca zamenja Vid Kavtičnik (mimogrede, Vid pravi, da tudi pri Montpellierju igra na tem položaju, njegova želja pa je zelo preprosta – želi si samo igrati, na krilu ali na zunanjem položaju)? Je obramba boljši del naše igre? Kaj pa napad? ... Danes okrog desetih zvečer bomo precej bližje odgovorom na ta vprašanja. Do tedaj pa rajši razmišljajmo o čem drugem ...

Brez evforije, a vstopnic še zelo malo
V torek je bilo v Innsbrucku vse še zelo mirno. Novinarsko središče v olimpijski dvorani še ni ponujalo vrveža, značilnega za velike športne dogodke, tudi sprehod po mestu ni dal čutiti prav pretirane rokometne evforije. A mesto s 130.000 prebivalci, ki ga sicer seveda veliko bolje poznajo ljubitelji smučarskih skokov, je brez dvoma dobilo rokometno podobo. Še bolj očitna bo ta že danes popoldan, ko bo v dvorani, ki sprejme 8.000 gledalcev, prostih mest baje zelo malo.

Nemška invazija na Innsbruck
Za petkove tekme – Slovenija bo takrat igrala s Poljsko, Nemčija pa s Švedsko – pa kart, denimo, ni več mogoče dobiti. Iz Nemčije do Innsbrucka je le nekaj kilometrov in nemški ljubitelji rokometa bodo verjetno glavni razlog za polno dvorano. A tudi slovenska navijaška odprava bo kar spoštljiva. Kopica avtobusov je ponoči odšla iz domovine, danes zvečer jih na tribunah že lahko pričakujemo morda celo blizu tisoč. Bodo prav oni tista malenkost, tisti majhen košček sestavljanke, ki bo na koncu tako zelo pomemben?

"Če zmagaš, lažje zaspiš"
V naši skupini so štiri vrhunske ekipe. Da, tudi Slovenija! Razliko med zmago in porazom bo tako verjetno pomenila le ena žoga, ena 'neumnost' v obrambi ali morda trenutek navdiha v napadu. Prva tekma bo morda najpomembnejša. "Če zmagaš, potem lažje zaspiš in se posvetiš naslednjemu dnevu. Če izgubiš, še dolgo v noč razmišljaš o tem, kaj si naredil narobe," pravi Gorazd Škof.

Tudi Švedi, ki bodo prihodnje leto gostili svetovno prvenstvo, so v zadnjih tednih garali predvsem za uvodni obračun v Innsbrucku. A s Slovenci so se ukvarjali bolj malo. Pa nisem dobil občutka, da bi podcenjevali Zormana in soigralce. Preprosto sta Stafan Olsson in Ola Lindgren (oba nekdaj vrhunska igralca, zdaj pa trenerja reprezentance) želela izboljšati igro svojega moštva. Igro, ki je zelo hitra, nepredvidljiva in trda v obrambi.

Tirolski trenutki slovenskega veselja
Slovenci smo se v Innsbrucku že veselili. Pa ne le na nogometnih tekmah, ko je tu igral še Aleksander Knavs, ali pa na hokejskih, ko je v tukajšnjem dresu drsal Tomaž Razingar. Dve veliki slovenski zmagi na skakalnici Bergisel sta morda prava popotnica tudi za rokometaše. Petru Žonti je to uspelo na novoletni turneji leta 2004, Primožu Ulagi pa na tem istem prestižnem tekmovanju 27 let prej.

Favoriti: Francija, galski petelini in trikolori
Evropsko prvenstvo v Avstriji, ki v rokometnem svetu po kakovosti počasi caplja za velikimi in velikokrat pade, tako da še bolj zaostane za njimi, bi moralo biti – vsaj takole na prvi pogled – precej izenačeno. Če se pogovarjamo o 'tihih' favoritih, bo spisek kmalu daljši od tistega, na katerem je zapisano število udeleženk zaključnega turnirja. Če pa o mogočih evropskih prvakih govorimo na glas, bomo največkrat slišali besedo Francija. Nihče torej ne bi bil presenečen, če bi galskim petelinom uspel epski trojček – bili bi aktualni olimpijski, svetovni in evropski prvaki. To pa bi bil dosežek, ki mu v svetu rokometa še ni bilo enakega.

Si zdaj tudi vi želite, da bi se končno le začelo?!?