48-letni Celjan pojasnjuje, da morajo biti cilji na evropskem prvenstvu v Avstriji višji kot dozdaj, ko se je Slovenija uvrščala med 6. in 10. mesto. "Če je Matjaž Kek premagal rusko armado na čelu s čarovnikom Guusom Hiddinkom in če je Jure Zdovc za las zgrešil kolajno brez Matjaža Smodiša in brez dveh branilcev iz Lige NBA, potem mora normalno vrhunski strokovnjak iz tujine najmanj ponoviti rezultate domače stroke," slikovito razmišlja Tiselj, ki je po letu in pol predčasno odšel s celjske klopi, na kateri ga bo bržkone že februarja zamenjal slovenski selektor Zvonimir Serdarušić.

Se pogosto spomnite evropskega prvenstva leta 2004?
Kariera se je hitro odvijala, tako da veliko časa za gledanje nazaj in za spomine ni bilo. Ko je bila 5. obletnica, se ni nobeden spomnil nič. Mislim, da ni bilo prav. Upam, da se ob 10. obletnici glavni akterji zberemo in rečemo kakšno na to temo.

Po tem vrhuncu, ki ga je dopolnilo Celje z zmago v Ligi prvakov, je šla krivulja slovenskega rokometa - tako reprezentančnega kot klubskega - nekoliko navzdol. Kje po vašem leži glavni vzrok za padec?
Vzrokov je več. Ko prideš na vrh, višje ne moreš, tako da je logično, da začneš padati. To je značilno za vsa okolja, ne samo za nas, kjer pa so bile reakcije ljudi napačne. Dosanjali smo sanje, nato pa vsi malo zaspali. Razmere dela so se poslabšale na obeh straneh. Tako na rokometni zvezi kot tudi v Celju.

Reprezentanca je z Romanom Pungartnikom, Tomažem Jeršičem in Zvonimirjem Serdarušićem dobila novo vodstvo. Ali gre za ljudi na pravih mestih?
Le čas bo dal sodbo. Vsi so novi na svojih funkcijah. Želim jim veliko sreče, problem, ki ga vidim, pa je, da se je novi selektor preveč oddaljil od okolja, v katerega je prišel.

Večino slovenskih reprezentantov dobro poznate. Ima ta ekipa kvaliteto za odmevnejši izid na evropskem prvenstvu?
Ti igralci so (bili) naša najuspešnejša in najkvalitetnejša generacija. Kot sem že omenil, so se razmere dela po vrhuncu leta 2004 poslabšale, saj so se zamenjali trije predsedniki in štirje selektorji. Ti igralci so bili leta 2005 samo za en gol oddaljeni od polfinala svetovnega prvenstva. Leta 2006 so gladko premagali Poljake, ki so leto pozneje osvojili srebro na svetovnem prvenstvu. Vsi igralci, ki so leta 2004 osvojili srebro, so kvalitetnejši, kot so bili tokrat. Tako po športni kot po osebnostni plati. S tem mislim na Zormana, Vugrinca, Lubeja, Podpečana, Kavtičnika, Škofa, Pajoviča ... Kar se tiče nasprotnikov. Poljaki so resda naredili kvalitetni preskok, vendar po dveh velikih rezultatih pričakujemo padec, medtem ko so Nemci brez Hensa in Preissa najslabši v zadnjih letih, tudi Švedi pa so že nekaj časa oddaljeni evropskega in svetovnega vrha. Zagotovo smo jim konkurenčni, je pa odvisno od vodstva, kako jih bodo vodili in motivirali. Malo skrb vzbujajoče pa je to, da po moji oceni ni novih kvalitetnih, igralcev, kot so (bili) ta "stari".

Čeprav so bili mladi rokometaši avgusta bronasti na svetovnem prvenstvu?
Enak uspeh je dosegla generacija s Kavtičnikom, Kozlino in Brumnom, ki je nato kmalu dala dodatno vrednost članski reprezentanci, medtem ko v tej generaciji takšnih igralcev ne vidim.

Nekateri ključni igralci te reprezentance so se pred sezono vrnili v Slovenijo. Menite, da so s tem nekako izgubili stik z najboljšim rokometom, ki se vendarle igra v nemški in v španski ligi?
Niso ga izgubili, ampak so prinesli izkušnje k nam. Zanje so se zgodile spremembe. Obremenitev in odgovornost je večja kot takrat, ko so igrali v tujini.

Kakšen je torej - brez lažne vljudnosti - realni domet Slovenije v Avstriji?
Novi predsednik zveze (Franjo Bobinac, op. a.) si je zastavil visoke cilje, zato si je izbral tudi svoje ljudi na čelu s Serdarušićem, kar zagotovo pomeni, da morajo biti cilji višje, kot so bili do zdaj, ko se je reprezentanca uvrščala med 6. in 10. mesto. Če je Matjaž Kek premagal rusko armado na čelu s čarovnikom Guusom Hiddinkom in če je Jure Zdovc za las zgrešil kolajno brez Matjaža Smodiša in dveh branilcev iz Lige NBA, potem mora normalno vrhunski strokovnjak iz tujine najmanj ponoviti rezultate domače stroke. Če so poklicani vsi najboljši, se zagotovo gre na vrhunski rezultat in takšne izjave je slišati tako od predsednika kot tudi od glavnih igralcev.

Koga sicer vi vidite na vrhu?
V zadnjih letih sta se najbolj profilirali Francija in Hrvaška. Francozi so osvojili vse, zato je vprašanje, koliko so še lačni velikih uspehov. Hrvatom je uspela velika stvar. Še zmeraj držijo kontinuiteto velikih rezultatov, čeprav so reprezentanco pomladili in že sestavljajo ekipo za London. Španski selektor Rivera bo vodil reprezentanco že na drugem velikem tekmovanje in bi zato že moral nekaj pokazati in morda priti tja, kjer je Španija nekoč že bila. Postala je, denimo, svetovni prvak leta 2005 v Tuniziji. Zelo kakovostni so tudi Srbi, ki imajo odličnega trenerja. Sicer pa je težko reči, dokler se prvenstvo ne začne.

Po predčasnem odhodu iz Celja ste se zavili v molk. Lahko zdaj poveste kaj več o tem, zakaj ste se odločili, da odidete na pol poti, ko se zdi, da so pivovarji znova na zmagovalnih poteh?
Novo vodstvo si želi nadaljevati z novimi ljudmi. Ocenili so, da je tako boljše za klub, jaz se s tem strinjam, vendar če že prihaja do sprememb, naj pride čim prej, ker je po moji oceni to za klub najboljše. Trener sem bil 23 let in pol. Do konca sezone si bom vzel počitek, nato pa bom videl, kako naprej.

ales.vozel@rtvslo.si