Šport in politika naj se ne bi mešala, čeprav je uspeh športa kot družbenega fenomena 20. in 21. stoletja tesno povezan ravno s prenosom državnih, regionalnih in mestnih politično-socialnih bojev v areno spektakla, ki pritegne najširše množice.
Agresor ni prvič izključen iz športa
"Vojna ni nič drugega kot nadaljevanje političnega občevanja z vmešavanjem drugih sredstev," je v 18. stoletju zapisal pruski general in vojaški teoretik Carl van Clausewitz. Poenostavljeno: vojna je nadaljevanje politike in ob tem prestopu se sprožajo tudi sankcije v športu, kar tudi v zdajšnjem primeru ni precedenčno.
Izključene so bile agresorske države iz obeh svetovnih vojn in ZR Jugoslavija v letih 1992–1994 (SFRJ je res formalno razpadla 27. aprila 1992, a nogometna reprezentanca se je kvalificirala še kot SFRJ in tudi v Albertvillu je bila še športnica pod to oznako). Najdaljše izobčenje pa je zaradi rasistične politike apartheida doletelo Južno Afriko v letih 1964–1992, ki je bila hkrati tudi vojaško vpletena v invazije in boje v sosednjih državah.
Pozivu Mednarodnega olimpijskega komiteja in zgledu Svetovne ter Evropske nogometne zveze, da se Rusija in Belorusija izključita oz. suspendirata zaradi invazije Vladimirja Putina na Ukrajino, so in še sledijo številne mednarodne športne zveze. V samo nekaj dneh je športna velesila, ki se tako rada ponaša, prireja in se udeležuje ter predvsem veliko zmaguje, ostala brez mednarodnih tekmovanj.
Najostrejše sankcije v paradnih ruskih športih
Nogomet, hokej, odbojka, biatlon in smučarski teki ter atletika – paradni športi Rusije (in nekaterih izmed njih tudi Belorusije), ki privlačijo milijone navijačev, zdaj pa ostajajo brez mednarodne primerjave in največjih tekmovanj.
Katar 2022 bo minil brez Rusov, prav tako majsko svetovno prvenstvo v hokeju na ledu na Finskem. Odvzeta jim je bila organizacija SP-ja v odbojki, nič ne bo z dirko formule ena v Sočiju. Biatlonci in smučarski tekači ter tudi preostali zimski športniki so izločeni iz preostanka svetovnih pokalov. Odpovedujejo se tudi druga tekmovanja, odvzemajo se športna priznanja in nazivi ruskemu predsedniku.
Že tako zaradi državnega dopinga brez zastave, imena in himne
Prvi udarec je Rusiji in Belorusiji v ponedeljek zadal Mednarodni olimpijski komite, ki je vsem športnim zvezam, ki jih združuje, predlagal izločitev vseh ruskih in beloruskih športnikov s tekmovanj. MOK je leta 2017 zaradi sistematičnega državno organiziranega dopinga suspendiral Rusijo. Ruske športnice in športniki so na zimskih igrah v Pjongčangu leta 2018 nastopili pod nazivom "olimpijski športniki iz Rusije", na poletnih olimpijskih igrah v Tokiu leta 2020 in nedavnih zimskih igrah v Pekingu leta 2022 pa kot "olimpijski komite Rusije".
Pred dobrega pol leta so bili Rusinje in Rusi v Tokiu z izkupičkom 20 zlatih, 28 srebrnih in 23 bronastih medalj na petem mestu po žlahtnosti, po številu medalj (71) pa na tretjem mestu, zgolj za ZDA in Kitajsko. Februarja so bili Rusi v Pekingu po barvah odličij šele deveti (6 zlatih, 12 srebrnih in 14 bronastih kolajn), a po številu skupno osvojenih medalj kar drugi, z 32 so zaostali zgolj za Norveško.
Belorusija? Na poletnih igrah v Tokiu zlato, tri srebrne in tri bronaste medalje za 45. mesto, na zimskih igrah v Pekingu dve srebrni odličji za 24. mesto na lestvici medalj po reprezentancah.
Številke, ki povedo, kakšna športna velesila je v teh dneh izločena iz športnega sveta! Ob tem ostrina športno usmerjenih sankcij ni naključna, saj sama Rusija in sam Putin ogromno vlagata v tekmovalni šport, ki je priročno in doslej uspešno sredstvo tako imenovane mehke moči Rusije v svetu.
Kateri športi oz. zveze so popolnoma izključile Ruse in Beloruse s tekmovanj?
- Nogomet (Fifa in Uefa),
- hokej na ledu (IIHF),
- biatlon (IBU),
- košarka (Fiba),
- atletika (World Athletics),
- odbojka (FIVB),
- drsanje (ISU),
- smučarski športi (FIS),
- bob, sankanje in skeleton (FIL in IBSF),
- ragbi (World Rugby),
- veslanje (World Rowing),
- strelstvo (ISSF),
- badimonton (BWF),
- jahanje (FEI),
- peteroboj (UIPM),
- triatlon (World Triathlon),
- kanu (ICF),
- bejzbol/softbol (WBSC),
- krling (World Curling),
- teqball (FITEQ).
V katerih športih lahko Rusi in Belorusi tekmujejo kot posamezniki pod nevtralnimi zastavami mednarodnih zvez?
- tenis (WTA in ATP),
- formula ena in elitni motošport (FIA),
- gimnastika (FIG),
- kolesarstvo (UCI),
- plavanje (FINA),
- judo (IJF),
- tekvondo (World Taekwondo),
- lokostrelstvo (World Archery).
Odločen rez Uefe kljub Gazpromovim milijonom
Največji udarec sta športnemu vplivu in prestižu Rusije ob MOK-u zadala Fifa in Uefa. Dve organizaciji, ki sta rade volje sodelovali z največjo državo na svetu, pri tem pa ni manjkalo osebnih srečanj s Putinom. Ne nazadnje je Rusija gostila svetovno prvenstvo leta 2018, torej le štiri leta po aneksaciji Krima in vdoru v vzhodno Ukrajino. Sankt Peterburg bi moral v soboto, 28. maja, gostiti finale Lige prvakov, ob tem je bil predsednik ruske nogometne zveze Vitalij Mutko eden ključnih mož za podporo Aleksandru Čeferinu, da je postal predsednik Uefe.
Če sta Gianni Infantino in Čeferin pred dobrimi štirimi leti nasprotovala odvzemu svetovnega prvenstva Rusiji, kar so zahtevale nekatere članice, sta se zdaj oba predsednika kljub tesnim stikom in nogometno-poslovnim vezem hitro odzvala. Ruski in beloruski klubi in reprezentance so izključeni, Spartak je ostal brez osmine finala Evropske lige z RB Leipzigom, Rusija brez dodatnih kvalifikacij za SP 2022, Putinov in Gazpromov Sankt Peterburg pa brez finala Lige prvakov ...
Ob tem se je Uefa, tako kot dan pred njo tudi Schalke, mirno odpovedala pokroviteljstvu Gazproma, ki je kot glavni pokrovitelj Lige prvakov v Nyon na sezono nakazoval po 40 milijonov evrov, pogodba pa je bila veljavna do poletja 2024.
SP v hokeju 2023 za zdaj še v Sankt Peterburgu
Ravno športne zveze s paradnimi in najbolj priljubljenimi ruskimi športi, v katerih so Rusi kot funkcionarji in pokrovitelji, so najodločneje ukrepale. Mednarodna hokejska zveza je v petek še zanikala možnost suspenza, v torek pa je sporočila, da Belorusija in Rusija ne bosta igrali na majskem SP-ju elitne divizije na Finskem.
To je pomembno tudi kot osebno sporočilo, saj sta tako Aleksander Lukašenko kot Vladimir Putin navdušena hokejista, tako na ledu kot tribunah, predvsem pa je to šport, ki uživa poseben status v obeh državah, ki zdaj napadata Ukrajino.
A IIHF ni povsem zaloputnil vrat, saj uradno vsaj trenutno Sankt Peterburg s svojo novo dvorano ostaja gostitelj svetovnega prvenstva leta 2023. To je svetovno prvenstvo elitne divizije, na katerem bi lahko zaigrala tudi Slovenija, če bo uspešna na domačem SP-ju v Ljubljani. Res pa IIHF v torkovem obvestilu ni pojasnil, ali se bo kaj spremenilo pri pravilih glede izpada iz elite in napredovanja iz divizije I, skupine A, kar zadeva tudi rise.
Izobčeni tudi iz "njihovega" biatlona
Kako celovito športno izobčenje čaka Rusijo, kažejo tudi druge zveze, v katerih imajo Rusi največji vpliv in zasedajo vodilna mesta. V sredo je tudi Mednarodna biatlonska zveza (IBU) izključila reprezentanci Rusije in Belorusije, potem ko so prvotno napovedali samo umik njunih zastav. Vojaški šport je ponos ruske vojske in države, hkrati pa je to zveza, v kateri se srečujejo predstavniki različnih vojsk. Sočasno so ravno na IBU letele najostrejše kritike, da ob ruskem dopinškem škandalu ni odločneje ukrepal, za kar naj bi bil kriv ravno prevladujoči vpliv Rusije. Ob hokeju je biatlon drugi paradni zimski šport Belorusije.
Popolno izključitev s športnih tekmovanj je sprejela tudi Mednarodna smučarska zveza (Fis), to pa je udarec, ki najhuje prizadene smučarske tekače, kot so Aleksandr Bolšunov in Natalija Neprjajeva. S takojšnjim učinkom noben ruski ali beloruski športnik ne bo sodeloval na katerem koli tekmovanju pod okriljem zveze na kateri koli ravni do konca tekmovalne sezone 2021/22, je sporočil Fis.
Suspenzi celo v zvezah, ki jih vodijo oligarhi
Do nadaljnjega – to je do konca vojne oziroma ruske invazije v Ukrajini – ostaja Rusija tudi brez mesta v sabljanju in športnem strelstvu. Zakaj je to pomembno? Omenjeni mednarodni športni zvezi namreč vodita ruska milijarderja (oligarha), ki sta v najožjem Putinovem krogu. Vladimir Lisin velja celo za najbogatejšega Rusa in je predsednik strelske zveze (ISSF), Ališer Usmanov pa je odstopil kot predsednik sabljaške zveze (FIE).
Kazen za športnika zaradi rojstnega kraja?
Če se marsikatera zveza odloča za vsesplošno prepoved nastopanja Rusije in Belorusije v svojih športih, pa prepoved ne velja zgolj za športnike, temveč tudi za sodnike in funkcionarje. Druge mednarodne zveze dopustijo tekmovanje Rusom in Belorusom pod nevtralnimi zastavami in s povabili. Obstaja še vmesna stopnja športnih sankcij: izključitev ruskih in beloruskih klubov in zvez, medtem ko športniki, ki so člani tujih klubov, nadaljujejo tekmovanja (takšen primer je UCI v kolesarstvu in Fina v plavalnem športu).
"Predstavljajte si, da prepoveste nastop posameznim športnikom zaradi kraja rojstva," je na Instagramu zapisal avstralski kolesar in dvakratni svetovni prvak v vožnji na čas Rohan Dennis. Nato je sarkastično zaploskal odločitvi Avstralije, da za zdaj prepove udeležbo ruskim in beloruskim kolesarjem na septembrskem SP-ju, ki ga gosti Wollongong, četudi je UCI izrecno poudaril, da lahko kolesarji iz omenjenih držav nastopajo na mednarodnih reprezentančnih tekmovanjih pod nevtralno zastavo in s povabilom.
Bo CAS obravnaval rusko pritožbo zoper sankcije?
Rusko ministrstvo za šport je v sredo potrdilo, da za Športno razsodišče (CAS) pripravljajo pritožbo zoper priporočilo Moka in vse posledične celotne ali delne izključitve. Mednarodne športne zveze, na čelu z Mednarodnim olimpijskim komitejem, priznavajo CAS-u pravico do razsojanja in zadnje besede. Nazadnje je bila športno-pravna ustanova iz Lozane v središču pozornosti med zimskimi igrami v Pekingu, ko so premlevali primer Kamile Valijeve, za katero protidopinški postopek teče dalje.
Kazen za napadalce iz svetovnih vojn
Izključitev Rusije in Belorusije zaradi politično-vojaških dejanj ni prvi tovrstni primer v športni zgodovini. Po obeh svetovnih vojnah so bile iz naslednjih olimpijskih iger izključene agresorske države.
Po prvi svetovni vojni (1914–1918) so tako brez nastopa v Antwerpnu 1920 v Belgiji ostali Nemčija, Avstrija, Bulgarija, Madžarska in Turčija, Nemčija pa ni smela sodelovati niti na poletnih igrah v Parizu leta 1924. Po drugi svetovni vojni (1939–1945) sta brez povabila za zimske igre v Sankt Moritzu in poletne igre v Londonu 1948 ostala Nemčija in Japonska.
Kar 28 let odsotnosti rasistične belske Južne Afrike
Belska rasistična politika apartheida je po pritisku na na novo osamosvojene afriških države prinesla izobčenje Južne Afrike, ki ni smela nastopati na olimpijskih igrah med letoma 1964 in 1992 oziroma kar 28 let. Šele izpustitev Nelsona Mandele je prinesla vrnitev Južne Afrike na olimpijska prizorišča Barcelone leta 1992. Vmesna sodelovanja in gostovanja ragbijskih reprezentanc ter reprezentanc za kriket Anglije, Avstralije in zlasti Nove Zelandije v 70. in 80. letih so prinesle številne dodatne sankcije in protibojkote.
Hladnovojna olimpijska bojkota zaradi Afganistana
Poletne igre 1980 v Moskvi je zasenčil bojkot zahoda, ki so ga zaradi invazije Sovjetske zveze na Afganistan razglasile ZDA, temu pa je sledil del njihovih zaveznikov po svetu, a iz Evrope ni bilo le Zahodne Nemčije, Norveške in Albanije. Nastopilo je le 80 držav in pet tisoč športnikov. Za Los Angeles 1984 v ZDA je sledil nov bojkot, tokrat Sovjetske zveze in njenega komunističnega bloka držav. Nastopilo je 140 držav in manj kot sedem tisoč športnikov.
Vojna ob razpadu izločila SFR Jugoslavijo
Ob izbruhu vojne in razpadu Jugoslavije je bil iz športnega sveta izobčen preostanek države, ki je še želel nastopati pod nazivom SFR Jugoslavija. V Albertvillu 1992 je še zadnjič zaplapolala trobojnica z rdečo zvezdo, v Barceloni pa so športniki iz Srbije in Črne gore nastopali kot neodvisni športniki pod olimpijsko zastavo. Na igrah leta 1994 v Lillehammerju Jugoslavije ni bilo, pod nazivom Združena republika Jugoslavije in brez zvezde se je vrnila v Atlanti 1996.
Danska – s plaže do naslova evropske prvakinje
Ravno z izključitvijo Jugoslavije je povezana tudi ena najbolj neverjetnih športnih zgodb. Še združena Jugoslavija je postajala nogometna velesila, na SP-ju 1990 v Italiji se je izbrana vrsta Ivice Osima, ki so jo sestavljali igralci vseh republik, prebila vse do četrtfinala, v katerem je klonila šele po 11-m proti branilki naslova Argentini. Kljub razpadanju države in umiku Slovencev in Hrvatov se je SFR Jugoslavija še uvrstila na evropsko prvenstvo 1992 kot zmagovalka skupine 4, v kateri je za točko prehitela Dansko.
Zaradi vojne na Hrvaškem in zlasti izbruha vojne v Bosni in Hercegovini je Varnostni svet Združenih narodov 30. maja 1992 sprejel resolucijo številka 757, s katero je sprejel številne sankcije proti Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ker je bila nezmožna ustaviti srbsko agresijo in državljansko vojno. Del resolucije je bila tudi izključitev iz športnega sveta.
Dan zatem je Uefa potrdila, da bo namesto Jugoslavije na evropskem prvenstvu v nogometu na Švedskem zaigrala Danska. Nogometaši so prileteli s plaž in se zbrali v Københavnu ter prečkali Øresund, nakar je četa Petra Mikkelsena v športnem boju senzacionalno osvojila evropsko prvenstvo 1992 in Danci so postali evropski prvaki v nogometu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje