Prve tri etape na Dirki po Španiji je komentiral Bogdan Fink, direktor novomeške ekipe Adria Mobil in Dirke po Sloveniji.
Zdaj se dirka lahko samo izgubi, ne pa dobi
Ceste so kolesarje že v tretji etapi peljale v gore, konkretno v Andoro. Videti je bilo, da ima Jumbo Visma vse pod nadzorom, a v sklepnem sprintu je nato smetano suvereno postrgal Remco Evenepoel. "Dirka po Španiji se je komaj začela. Vingegaard je imel na kronometru defekt, pa so ga vsi počakali, ne glede na to, da so s tem zaostali pol minute. Tokrat je bilo podobno. Tritedenska dirka se rešuje zadnji teden, v prvih dveh tednih ju lahko samo izgubiš. Vsak obrat te lahko stane zadnji teden. Jumbo Visma je v tretji etapi naredil tisto, kar je bilo potrebno. Mislim, da si nihče ni želel te etapne zmage, ti fantje dirkajo na skupno razvrstitev, oni si želijo biti na odru v Madridu. Spomnimo se le Gira, Evenepoel je na prvem kronometru Rogliča premagal za 43 sekund, takrat so že vsi zmajevali z glavo, a dirka traja tri tedne. Soudal je bil najglasnejši prvi dan, vsi ti "izleti", razbita arkada, se ti čez nekaj časa pozna. Tudi Primož je padel v nedeljo, a je naslednji dan zdržal. Mislim, da bo šlo vse skupaj samo še na bolje," je prepričan Fink.
V čim boljši koži do zadnjega tedna
Njegovo razmišljanje potrjujeta tudi razpleta prvih grand tourov v tej sezoni, ko je nizozemska ekipa začela previdno in ni takoj prevzela majice vodilnega, Fink je poudaril sploh Giro: "Za marsikaterega navijača je bil popoln dolgčas, deset dni je bilo izjemno slabo vreme, tekmovalci so se bolj borili sami s seboj, samo da ne bi zboleli ali utrpeli kakšnega padca. Najbolj jim je bilo pomembno, da v čim boljši koži pridejo v zadnji teden, s tako strategijo sta dirkala Roglič in Thomas in na koncu tudi osvojila prvi dve mesti. Na drugi strani pa je Remco prvi teden šel na vso moč na kronometru, drugega pa je dobil le še za sekundo in sledil je hiter odstop zaradi bolezni. Če ga takrat ne bi poslali domov (ker mu ni uspelo dobiti veliko prednosti), bi ga s tem "sežgali" do konca sezone, ker preprosto ne bi zdržal. Res pa je, da na Vuelti brani lansko zmago."
Oba kapetana Jumba sta v odlični formi
Čakanje čebel je razmeroma razumljivo, nekoliko manj jasen pa je odnos obeh kapetanov, a Fink meni, da je stvar na relaciji Vingegaard − Roglič čisto jasna: "Tisti, ki bo na koncu najboljši, bo dobil pomoč ekipe. Iz preteklih izjav smo slišali, da je ekipa za ta načrt ekipa odločila že na koncu lanskega dela, ko se je delal načrt za novo sezono. Pred celo ekipo je velik izziv − postati prvi, ki bi dobili vse tri tritedenske dirke v eni sezoni. Na Vuelto so poslali oba kapetana in vse najboljše, ki jih imajo. Prepričan sem, da sta oba v odlični formi. Mislim, da bodo na koncu načrt tudi realizirali. Konkurenca na tej dirki pa je izredno močna, morda celo močnejša kot na Touru. Pred začetkom Toura smo imeli v boju za končno zmago le dva, ki bi to dirko lahko dobila − Pogačarja in Vingegaarda, tukaj pa je krog favoritov precej širši, do šest kolesarjev lahko poseže v to zgodbo."
Tekmovalcev ne bi poslal z rdečega podesta
Fink je pri ogledu kolesarskih dirk poleg tekmovalnega dogajanja osredotočen tudi na organizacijo. Vodilni Evenepoel se je prve dni zelo pritoževal, predvsem nad uvodno soboto, a naš sogovornik meni, da je bil ekipni kronometer v osnovi sicer odlično zasnovan: "A kolesarstvo se dogaja v naravi, kar pomeni, da lahko vreme vse uniči, in točno to se je zgodilo. Vremenska napoved je bila sicer znana, ko gledamo za nazaj, je lahko biti pameten. Če bi bil sam na mestu organizatorja, kolesarjev ne bi poslal z rdečega podesta, ker so imeli res vsi težave, to bi se lahko hitro in učinkovito uredilo. Vuelta je veliko večja prireditev kot naša dirka, kjer lahko hitro kaj obrnemo. Pri tako velikih prireditvah pa zna to biti težava. Kar pa se tiče ure, so bili gotovo vezani na televizijski prenos, kar je bila glavna težava, da niso premaknili štartnega časa."
Ekipni kronometer v tekmovalnih vicah
Tudi če pozabimo na vremenske težave, je bil kronometer tehnično zelo zahteven. "Videl sem padec ekipe Jayco, bilo je res nevarno. Etapa je bila zasnovana, kot je bila, v Barceloni je zelo pogosto lepo vreme, tudi v večernih urah, zato so pričakovali 'top' dogodek. Tekmovalci niso bili navajeni na take razmere, zato smo videli veliko padcev. Nekatere ekipe so izkoristile boljše pogoje, spet druge so šle previdneje, ker si niso želeli že prvi dan uničiti svojega dela. Ekipna vožnja je bila v času amaterskega kolesarstva, ko se je vozilo na 100 km, izjemno popularna, tam si videl, kdo je res dober. Danes je ta disciplina v zraku, nekatere ekipe imajo odlično opremo, druge pa slabše, se pravi že tu nastanejo razlike. Pošteno rečeno, za tri ali štiri tekme na leto je to izredno velik tekmovalni in finančni zalogaj."
Primerjave z zaključkom sprinterskih etap
Eden redkih je bil na dirki Pariz−Nica, kjer so se organizatorji odločili za zanimiv eksperiment, saj je veljal čas prvega kolesarja v cilju, in ne četrtega ali petega, kot velja običajno. Finka je to spomnilo na "zaključek etape v sprintu". "Se pravi cela ekipa pripravi vlak, na koncu pa samo eden iz ekipe poskuša realizirati delo ekipe, se nekako izstreli in poskuša dobiti etapo. Kolesarstvo je ekipni šport, a na zmagovalnem odru je prostor samo za enega. Ekipna vožnja je pred neko dilemo − ali iti v popolno prevlado enega kolesarja ali pa pustiti, da velja čas četrtega ali petega (odvisno od pravil posamezne dirke). Svetovna kolesarska zveza in ekipe bodo morale predebatirati."
Roglič napak ne ponavlja
Fink sicer dobro pozna Rogliča, saj je zasavski orel prve korake napravil prav v novomeški ekipi. Dobro se spominja razvpitih testov, ki so Rogliču napovedali dobro kariero, a eno je potencial, drugo pa, kako to uresničiti. "Težava pri vseh testih je v tem, da smo v Sloveniji že imeli nekaj fantov, ki so vrteli take vate in imeli porabo kisika, kot jo je imel takrat Roglič, a zaradi pomanjkanja tehnike tega nismo mogli 'prenesti' na asfalt. Na začetku smo bili tudi mi malo v dvomih, ali bo temu fantu te številke uspelo prenesti na cesto. Pogosto se namreč zgodi, da imaš odlične teste in fizične predispozicije, a izgubljaš na ovinkih, vožnji v skupini, zavetrju ... Ali pa nimajo pojma, kar se tiče taktike, in potem ves talent zbledi. Podobno je bilo pri Primožu, a on se res hitro uči, enkrat naredi napako, pa je več ne ponovi," je razložil kolesarski delavec.
Prednosti in slabosti kolesarske družine
Fink se je razgovoril tudi o mladih kolesarjih, ki se kalijo v Adrii Mobil. Dva od teh (Gal Glivar in Žak Eržen) bosta priložnost dobila v tujih sredinah. Ko mladi generaciji dodamo še Erazma Valjavca, gremo težko mimo spoznanja, da gre za kolesarje, ki imajo za očete nekdanje kolesarje. Fink je razložil, da jim očetje lahko pomagajo z nasveti: "A na koncu jih morajo tudi upoštevati. Tadej Valjavec je bil na Touru v prvi deseterici. Če kdo lahko pove, kako priti do dobrega rezultata in kako trenirati, je Tadej gotovo eden od teh. Vsekakor je tem fantom zaradi tega lažje, po drugi strani pa je to lahko tudi težje, saj včasih stopijo v prevelike čevlje ali pa si po nepotrebnem naložijo preveč bremena."
Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem je govora še o naslednjih temah:
− Zakaj je vsaka etapa na Dirki po Sloveniji kraljevska.
− Kaj pomeni prisotnost Rogliča in Pogačarja na Dirki po Sloveniji.
− Spontani dogovor o prilagoditvi cilja druge etape.
− Kaj je največji uspeh novomeške ekipe.
− Tehničnih prednostih najboljših in najbogatejših ekip.
− Razplet Vuelte 2022.
− Dober izbor tekmovalcev Jumba Visme.
− Padci Primoža Rogliča.
− Gal Glivar in njegova priložnost pri UAE-ju.
− V tujino odhaja tudi Žak Eržen.
− (Pre)velika pričakovanja staršev pri treniranju otrok.
− Kakšna bo prihodnost kontinentalnih ekip.
− Ali bo Dirka po Sloveniji dobila nov termin?
− Prednosti in slabosti, če je profilu krajših etapnih dirk tudi kronometer.
− Zanimivost o številki (1)18.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje