O padcih, poškodbah, hitrosti in idejah, kako vse to ukrotiti, se vrti levji delež kolesarsko obarvanega 137. dela podkasta SOS-odmev, v katerem gostuje direktor reprezentanc Martin Hvastija, kot običajno pa sta ga gostila Slavko Jerič in Toni Gruden.

"V trenutku padca v Baskiji sem bil ravno pri ekipi UAE Emirates in sem se pogovarjal s športnim direktorjem Fabiem Baldatom, starim mojstrom klasik in italijanskih dirk. Tudi on je enakega mnenja: disk zavore! Pa ne zaradi tega, ker so boljše in se zato zavira pozneje, ampak ker se v kritičnih položajih – ob padcih – vsi preostali nagonsko odzovejo, zavirajo premočno in sledijo novi padci, ki niso posledica prvega padca, ampak strahu oziroma napačne reakcije," se redni sogovornik in nekdanji dolgoletni profesionalec ter zdajšnji kolesarski delavec strinja, da so kolutne zavore (pogovorno: disk zavore) spremenile marsikaj in vplivajo na (ne)varnost.

Novi zavorni sistem, ki potrebuje piko na i

Ne govori se o vrnitvi na "gumice" oziroma stare čeljustne zavore, temveč o uskladitvi tehnologije z zahtevano in pričakovano varnostjo, če želijo prireditelji, pokrovitelji in gledalci še videti večino najboljših na najpomembnejših dirkah.

"Kolutne zavore bodo odlične, ko bodo dobile ABS, kot na motorjih," Hvastija računa, da bo kolesarska industrija, ki je v zadnjih letih prešla s starih na novo obliko zavor, dokončala tehnološki prehod pri zavorah. Sistem proti zdrsavanju na kolesih?

Največ hitrosti prispeva razvoj obročev

A v celostni varnostni sliki cestnega kolesarstva, ki je pri kolutnih zavorah sledilo razvoju in smernicam v gorskem kolesarstvu, je menjava zavornega sistema prinesla tehnološki pospešek pri drugih delih koles. "Z uvedbo kolutnih zavor so se sprostili obroči. Ni bila več potrebna površina za zaviranje, kar je prineslo veliko revolucijo v zadnjih nekaj letih. Obroči so neskončno hitrejši, omejeni so zgolj z višino 8 cm. Največ izboljšanja se dogaja ravno pri obročih," je Hvastija opisal del opreme, ki po njegovem mnenju prinaša največjo razliko v naraščajočih povprečnih hitrostih.

"Moj predlog je znižanje obročev z zdajšnjih maksimalnih 8 cm. V stranskem vetru je takšno kolo zelo težko obvladljivo. Na ogledu trase v Roubaixu smo pri mlajših članih imeli dva, tri nepotrebne padce zaradi tega. Na vsaj 4 ali 3 cm, če ne na 1,5 cm kot je bilo nekoč."

Cestno kolesarstvo je na koncu šport, ki se odvija v naravi oziroma zunaj stadionov, dvoran ali posebnih poligonov. Običajne ceste prinašajo svoje izzive. Na pretekli Dirki po Baskiji je bil za trojico zveznikov Vingegaard, Evenepoel in Roglič usoden prehiter ovinek na prvič uporabljenem spustu, kjer so prireditelji spregledali grbine, ki so jih ustvarile pod asfaltom razrastle korenine.

Ob betonskih jarkih in velikih skalah ter drevesih je bil končni razplet še znosen. Kopica polomljenih kosti, a brez smrtno nevarnih poškodb. Vendar se kolesarski svet še predobro spominja lanske tragedije in smrti Gina Mädra, zaradi česar je varnost pereča tema. Na eni strani so zahteve in pričakovanja prirediteljev dirk, na drugi kolesarska karavana.

Kako upočasniti moderne gume?

Ker kolesarji ne bodo sami od sebe vozili počasneje in so dirke tudi zaradi povečanega obsega TV-prenosov postale kot amaterske dirke, na katerih se gre na polno od samega začetka, se je kolesarski svet zdaj lotil premisleka, ali bi lahko s tehnološkimi prijemi omejili hitrosti in s tem zmanjšali usodnost in težo neizogibnih padcev.

Ob kolutnih zavorah so močno izpostavljene gume. "Eden pogostih vzrokov za padce v zadnjih letih so tako imenovane tubless gume, torej pnevmatike brez zračnic. Zdaj sicer vse bolj prevladujejo sistemi s penastimi vložki, kar lahko ublaži defekte, sicer ti gumo sleče z obroča. Tako kot se je zgodilo lani kolesarju pred Pogačarjem, ki ni mogel ubežati padcu," se je Hvastija spomnil primera, ki je vplival na lanski poletni spektakel.

"Sliši se čudno, ampak z boljšo tekalno površino, boljšo obdelavo materialov, se kljub nižjim tlakom in širšim gumam kolesarji peljejo hitreje, amortizirajo se mikrovibracije."

Preozka krmila in preveč krhki dresi

V pogovoru so se obravnavali še drugi deli opreme, ki pomembno prispevajo k zviševanju hitrosti. Krmila se zaradi aerodinamičnih zahtev ožijo.

"Sam sem vozil s krmilom 44, še bolje sem se počutil na 45 ali 46 cm. Zdaj se zaradi aerodinamike in manjšanja čelne silhuete kolesarja krmila ožijo. Letos so vsaj omejili zvijanje prestavnih in zavornih ročic navznoter, širino krmila pa so pustili pri 36 cm. Z lahkoto bi šli na širše krmilo, s čimer se poveča obvladljivost koles. Ožje kot je krmilo, slabši je nadzor nad kolesom. To je iz gorskega kolesarstva, v katerem je šel razvoj v obratno smer," je Hvastija ilustriral pojasnilo o širini krmil.

Oba odmevna množična padca – na Dirki skozi Flandrijo, na kateri jo je najhuje skupil Wout van Aert in v četrti etapi Dirke po Baskiji, v kateri so grdo padli in odstopili Vingegaard, Evenepoel in Roglič – so zaznamovale podobe strganih, okrvavljenih in napol golih teles.

"Ne bom se vračal 50 let nazaj, ko s(m)o vozili še v volnenih dresih. A ko si padel na hrbet, si imel majhno luknjo, si se pobral in šel naprej. Zdaj dres praktično razpade. Ne samo na hrbtu, tudi na bokih ali na zadnjici, zato vidimo napol gole prizore, kar je pravzaprav smešno. Lahko bi predpisali težje, boljše zaščitne materiale, tudi s kakšnimi vložki. Sicer težko tako kot v gorskem kolesarstvu, v katerem imajo prave ščitnike na sebi, ampak nekaj zagotovo v tej smeri," je Hvastija opozoril, da je tudi pri oblačilih vse podrejeno aerodinamiki. Podobno kot pri čeladah z vizirji, ki se vse pogosteje pojavljajo na običajnih dirkah, a je njihova preglednost, zlasti med dežjem precej slaba.

Zaradi zdravja v prednosti Pogačar in Roglič

Zdaj je nastopil čas za celjenje ran. Glede na seznam poškodb sta v ospredju kot favorita za poletno Dirko po Franciji dva Slovenca. Se bo ob načetem Dancu in Belgijcu ponovila Dirka po Franciji 2020, na kateri se bosta za rumeno borila rojaka? "Ta trenutek je to videti kot veliko veselje. Napovedovani veliki četveroboj na Touru ta hip deluje bolj kot ne kot utopija," se strinja Hvastija, a hitro potrka po lesu in opomni, da so se spomladi vsako dirko spreminjali razmerje moči in izhodišča, zadnje tedne predvsem zaradi nesreč. "Kolesarstvo je šport iz številnih neznank."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem je govor še o naslednjih temah:
− kako je bilo na Pariz–Roubaixu do 23 let,
− o zmagoslavju mladinskega dvojca Omrzel – Valjavec,
− razplet severnega pekla za elito,
− novi vladarji klasik: Alpecin Deceuninck,
− zakaj se defekti in žulji ogibajo van der Poela,
− zunanje okoliščine rekordno hitrega Roubaixa,
− spomin na grozljivo nesrečo Museewa v Arenberškem gozdu,
− težki prenosi še en dejavnik pri višjih hitrostih,
− bi industrija privolila v enotne in počasnejše gume kot v F1,
− prihajajo nogometni rumeni in rdeči kartoni za nevarne,
− Vismi gre po zgodovinskem uspehu zdaj vse narobe,
− pregled poškodb in izhodišč poškodovane velike četverice,
− v Ardenih prihaja drugi dvoboj sezone Pogačar – van der Poel,
− kratek pogled na olimpijsko cestno dirko v Parizu,
− zanimivosti o številki (1)37.