Mogoče ni bil najbolj talentiran smučar letnika 1978, zato pa toliko bolj predan, zlasti ker je oral ledino v podhranjenem delu slovenskega alpskega smučanja – v hitrih disciplinah. 23. februarja 2007 je Andrej Jerman v Garmischu prekinil sedemletni slovenski post in poskrbel za zmago, skupno 50. v svetovnem pokalu in hkrati prvo v kraljevi disciplini – smuku. Dan zatem je potrdil, da se mu je resnično strgal jermen, in bil znova na stopničkah za drugo mesto. Dve leti pozneje je v Bormiu drugič stopil na vrh zmagovalnega odra.

Po športni upokojitvi pri 34 letih je bil kot trenerski vajenec del štaba v hitrih disciplinah okoli Petra Pena. Po koncu te zgodbe je leta 2015 vzel kovčke in se preselil na Norveško. Dve leti je pri lokalnem klubu v Oslu delal z otroki, nato je naslednjih pet let treniral mlade športnike na gimnaziji.

S poletjem 2023 je kot trener napredoval v reprezentanco Norveške, kjer je del ženske ekipe za tehnične discipline. Iz Levija se je oglasil za 166. podkast SOS-odmev, da je podal pogled slovenskega trenerja, ki deluje v tujini, v urejenem in ambicioznem okolju. Voditelja Slavko Jerič in Toni Gruden sta se z zgovornim Tržičanom sprehodila po pretekli, sedanji in prihodnji smučarski poti zdaj 46-letnega sogovorca.

Ko ledeniki izginjajo in novembra ni snega v arktičnem krogu

V povzetku v nasprotju s pogovorom začenjamo s prihodnostjo. V pretekli sezoni se je svetovni pokal srečeval z rekordnim številom odpovedi, napovedi zlasti za srednjo Evropo so črnoglede. Najlepši dokaz je Slovenija z Zlato lisico, ki se je morala posloviti od Maribora.

"Velikokrat se sprašujem, ali bom s svojim poklicem, ki ga opravljam, sploh doživel upokojitev. Sam bi rekel, da to niso podnebne spremembe, ampak je to podnebna realnost. Če pogledam svojo kariero zadnjih 30 let: vsi smo hodili na poznani ledenik Mölltal, ki je najbližje Sloveniji. Ta ledenik ne obstaja več, pa leži na tri tisoč metrih. Tukaj na Norveškem je ledenik Juvbreen v zadnjih desetih letih po višini izgubil približno deset metrov," je Jerman poudaril, da so zimski športi, zlasti alpsko smučanje, resnično ogroženi, saj so zime krajše, z manj snega, višjimi temperaturami, kar ima močan vpliv na priprave elitnih smučarjev, ki je pri mlajših še občutnejši.

"Tukaj v Leviju, znotraj arktičnega kroga, brez skladiščnega snega ne bi imeli nobene tekme. Nemogoče, ni prav nobenega snega, še prejšnji teden so imeli 10 stopinj. Kar zadeva novo podnebno resničnost, je smučarija na prvih bojnih linijah, kar občutimo iz dneva v dan," je ponazoril Jerman v spletnem pogovoru iz Levija, kjer je kot eden izmed treh trenerjev pripravljal peterico Norvežank na prvi slalom zime.

SK Tržič izbrisan, smučišče Zelenica razgrajeno

Ker je že devet let izvzet iz slovenskega smučanja, ne more komentirati stanja, lahko pa je orisal okvir, ki njegovemu športu v domovini ne napoveduje najlepših časov.

"Enoznačnega odgovora ni, a alpsko smučanje je eden najdražjih športov, ki si ga družina lahko privošči. Ob tem samo pomislimo, koliko je bilo dni v Sloveniji, ko so lahko otroci smučali. Kdor je približno hotel uspeti, je moral v tujino. Če vlečem vzporednice med Norveško in Slovenijo, imajo, hvala bogu, na Norveškem še zmeraj zimske razmere, mala smučišča delujejo in so dejansko otroški vrtec na prostem," je Jerman poudaril, da imajo v Skandinaviji vseeno še pravo zimo, zaradi česar infrastruktura, ki omogoča otrokom vstop v šport, ostaja dosegljiva.

"Tega v Sloveniji ne more biti. Moj klub SK Tržič, kjer sem začel kot otrok, ne obstaja niti na papirju, saj je bil izbrisan iz registra. Zelenica, ki se je velikokrat imenovala zibelka slovenskega smučanja, ne obstaja več. Žičnice in naprave so podrli, odstranili. Berem, da Stari vrh to zimo ne bo deloval. Kar naenkrat nimaš več možnosti, da bi otroci kjer koli smučali – tudi če bi bila zdaj kakšna dobra zima. A prava resničnost je, da zim, kakršne smo poznali, ne bo več. Preprosto se bo treba sprijazniti s tem. Mogoče bo kakšen posameznik, ki bo imel možnost financiranja pri starših in mu bo položeno v zibelko, da bo držal stik s svetovnim vrhom. Kruta resničnost," je Tržičan na primeru iz domačega okolja predstavil realno stanje. Ni več njegovega kluba niti ne smučišča, kjer je odrastel, pred njim pa Bojan Križaj.

Okolje, v katerem skrbi le za treniranje

Kot izvrstni smukač je kot trener doživel preobrazbo. V svetovni pokal se je vrnil v tehničnih disciplinah za ženske, s čimer je presenetil tudi številne nekdanje kolege. "Sneg je bel, količki so plastični. Malce gosteje so postavljeni, a smuča se še zmeraj po smučkah. Osnove so enake," v napol šaljivem tonu pojasni Tržičan, ki se je z družino udomačil v Oslu. Norveško alpsko smučanje v močni domači konkurenci dobro pluje in je zasenčilo smučarske skoke, hkrati pa nimajo finančnih težav, ki presenetljivo tarejo tudi smučarske tekače.

"Za vse je poskrbljeno, kot mora biti. Kar zadeva finance, k sreči nimamo skrbi, za to je zadolženo vodstvo. Poskrbljeno je za servisno ekipo, fizioterapevte, ves čas je zraven kondicijska trenerka. Mi trije trenerji in šef," pojasni Jerman ustroj ekipe, v kateri deluje in je v njej trenutno pet smučark za slalom in veleslalom. "Veliko prednost Norveške vidim v poletnem delu, kar se tiče kondicijskih priprav. Olympiatoppen, strokovnjaki z različnih področij, ki so na razpolago vsem vrhunskim športnikom. Imajo center za raziskave, laboratorij, zdravstveno osebje ..." sogovorec poudari temelj norveškega športnega uspeha tako v poletnih kot zlasti zimskih olimpijskih športih.

Domači SP 2029 v arktičnem krogu

Srednjeročno imajo Norvežanke in Norvežani v alpskem smučanju ter njihovi trenerji otipljiv srednjeročni cilj. Narvik v arktičnem krogu bo februarja 2029 gostil sploh prvo svetovno prvenstvo v alpskem smučanju na Norveškem. "To bo velik dogodek. Lokacija in okolje sta fantastična. Lepa kulisa, cilj bo skorajda v pristanišču." Ob podatku, da je na posamični tekmi več kot sto udeležencev v posamezni mlajši kategoriji, je tudi Jermanova kariera na Norveškem obetavna. "Alpsko smučanje napreduje po priljubljenosti, je ena najbolje stoječih disciplin znotraj zimskih športov. Vpis otrok v alpsko smučanje narašča." Posledično je Jermanova trenerska vrnitev v domovino vse bolj oddaljena.

Ga-Pa 2007: Pomislil na stopničke, ne pa na zmago

Za konec pa še obujanje spominov na prelomno prvo zmago Slovenca v smuku. Kraljevska disciplina je še manjkala v slovenski zbirki uspehov, ob smučarski krizi na začetku tisočletja pa so voz premaknili prav smučarji v hitrih disciplinah. Jermanova zmaga v Garmisch-Partenkirchnu konec februarja 2007 je bila presenečenje, a hkrati nadgradnja uspešne zime, ko so se dobre uvrstitve stopnjevale in nabirali najhitrejši odseki na treningih in tudi tekmah.

"Nisem ravno razmišljal o zmagi, to ne. Dejansko pa sem razmišljal, ko sem se peljal na start, da lahko, če mi res uspe vožnja, kot sem je sposoben, pridem na stopničke. Glede na razmere sem imel ugodno številko 11. Zmaga je bila presenečenje tudi zame, ampak navsezadnje se je to tudi napovedovalo. Stopničke so nekaj posebnega, zmaga pa je vedno nekaj drugega," se je zmagovitega petka v Garmisch-Partenkirchnu pred zdaj že skoraj 17 leti spomnil Jerry, kot so ga in ga še vedno kličejo v beli karavani.

Od preteklosti do sedanjosti v prihodnost

Vabljeni k poslušanju celotne epizode, kjer je govor še o naslednjih temah:
− trenerska šola in pot, ki jo je prehodil v zadnjem desetletju;
− psihologija in razlika, ki jo ustvarja glava, podkrepljeno s teniško primero;
− primerjava med športno in trenersko izkušnjo;
− razlika med treningom in tekmo na primeru Maze-Massi;
− o glavnih dveh tekmovalkah Thei Stjernesund in Mini Holtmann ter ciljih;
− Michaela Shiffrin ostaja merilo, a v Söldnu je pokazala, da je samo človek;
− o prestopu Pinheira Braathena in vrnitvi Marcela Hirscherja;
− o športni kulturi Norveške in njenih prebivalcev;
− fenomen smučarskega teka in življenja z naravo, ki je tudi šolski predmet;
− do 12. leta izid ne šteje oziroma se ne objavlja;
− zanimivost o številu (1)66, ki je povezano z zmagovalko superveleslaloma v Flachauu.