Bilo je na igrišču Louisa Armstronga v Flushing Meadows, New York. Prav tam, kjer se je postavni, karizmatični, a eratični Rus natanko devet let pred tem veselil svoje prve zmage na turnirjih velike četverice.
- Komentar sezone: Federer in Nadal v kraljestvo sprejela nove junake
- Sezona 2009 v sliki in besedi
"Mnogih" ni bilo. Safin je ultimativni pokal v belem športu dvignil le še enkrat - leta 2005 na Odprtem prvenstvu Avstralije, potem ko je v polfinalu premagal Rogerja Federerja in v petih nizih pokazal, zakaj je še vedno morda največji talent, kar jih je bilo v tenisu.
Največji zapravljeni talent? Prav verjetno, a na igrišču včasih napol zblaznel, pred novinarji pa stoični Rus se ne vidi tako: "Življenje je bilo dobro do mene. Tenis je bil prijazen. Bila je lepa pot." Pot je bila vsekakor - zanimiva.
Medtem ko se večina teniških igralcev - vsaj med sezono - drži strogega reda zdravega življenja in asketskih večernih navad, Safin nikdar ni skrival navdušenja nad vodko, zabavami in lepimi dekleti. Še na novinarsko konferenco po zmagi na OP ZDA je prinesel steklenico prave ruske vodke. "Se boste danes napili?" ga je nekdo vprašal. "Rečeno med nami? Upam," se je zarežal mladenič.
Poosebljen žur, svetla prihodnost
Ameriški teniški novinar S. L. Price poroča, da tisti večer novinarji še niso vedeli, da bo obetavni fant, ki je stal pred njimi, do konca desetletja ostal največja uganka profesionalnega tenisa.
"Vse, kar smo videli v Maratu Safinu takrat, je bil popolni paket: postaven, fotogeničen, tekoče govoreč angleško, špansko in rusko, prekipevajoč od nadarjenosti, humorja in iskrive inteligence. Vse, kar smo vedeli, je bilo, da ima ubijalski backhand in igro za na vse površine. In da ni dolgočasen teniški garač: voziček z alkoholom nam je to povedal. Marat je bil videti kot poosebljen žur. Videti je bil kot prihodnost."
Alkohol in dekleta zunaj igrišča, lomljenje loparjev in psihično sesutje na igrišču. Ni čudno, da še njegova največja občudovalka, mlajša sestra Dinara (d o številke 1 ženskega tenisa se je povzpela aprila letos, osem let in pol po tem, ko je v moški konkurenci to uspelo njenemu starejšemu bratu), prizna, da brata ne razume. "Zame si največji talent med vsemi igralci in nimam niti pol tvojega talenta. Edina stvar, ki je imam več kot ti, je, da raje delam kot ti. To bi lahko počela 24 ur na dan, vem pa, da ti ne bi," je Dinara pred nekaj leti dejala bratu v intervjuju (no, zvenelo je kot ljubezenski sonet) za L'Equipe.
"Če bi imel Marat 10 odstotkov njene predanosti, bi bil številka 1 10 let," je letos poleti o razliki med Maratom in Dinaro povedoval njegov menedžer Ion Tiriac. "Če bi imela Safina 10 odstotkov Maratove nadarjenosti, bi bila 10 let številka 1." Safinova replika? "Če bi bil tip človeka, ki bi imel le tenis, tenis, ves čas tenis in bi šel spat ter bi sanjal o tenisu, bi se mi zmešalo."
800 polomljenih loparjev
Nad njegovo delovno etiko in nemogočim temperamentom so obupavali tudi najboljši. Safin je v svoji 12-letni karieri zamenjal celo vrsto trenerjev - tudi najbolj potrpežljivi so nazadnje dvignili roke. Pogosto je bil zato kar brez trenerja - ne, ker si ga on ne bi želel, ampak ker se nihče pri pravi pameti ni hotel javiti za nalogo. "Ne razumem," je nekoč o tem dejal Safin z narejeno iskrenostjo. "Vaša nagrada je vendar biti 24 ur ob meni. Temu bi se pa ja moralo biti težko upreti, mar ne?"
Verjetno je treba Rusovo zapuščino meriti tudi po zlomljenih loparjih. Sam ocenjuje, da je v karieri na igriščih zlomil okoli 800 loparjev. Za 150.000 dolarjev zlomljenih okvirjev in počenih strun. "Bilo je vredno," doda.
In kaj pravi na očitke, da je njegov največji nasprotnik on sam? Verjetno je Safin najbolj enigmatični odgovor na to vprašanje dal na novinarski konferenci turnirja v Torontu leta 2004. Odgovor je še utrdil Safinov sloves vzhodnoevropskega norca, ki hkrati zabava in bega občinstvo. "Ne borim se sam s sabo. O, moj Bog. Takšen sem. Poznate zgodbo o nilskem konju? Nilski konj pride do opice in reče, poslušaj, nisem nilski konj. Zato se je pobarval v zebro. A še vedno je bil nilski konj. Pa reče, a poglej se, pobarvan si kot zebra, a si še vedno nilski konj. Pa reče, hočem biti majhna papiga. In si nadene pisane barve nase in pride do opice, ta pa reče, oprosti, ampak še vedno si nilski konj. Zato na koncu, veste, pride in reče, zadovoljen sem, da sem nilski konj. To sem pač jaz. Zato moram biti jaz jaz, on pa je srečen, da je nilski konj."
Ostani zvest sam sebi
Rus je ostajal zvest svojemu načelu "nilskega konja" tudi takrat, ko si je po osvojitvi točke med dvobojem s Felixom Mantillo na Roland Garrosu pred francoskim (in svetovnim) občinstvom potegnil dol hlače - in bil za to kaznovan. "Ljudje, ki vodijo tenis, nimajo pojma. Zato gre tenis naglo k hudiču," je povedal kasneje o svoji kazni. Ostal si je zvest, ko je trmasto dopovedoval drugim in sebi, kako je trava "brezvezna" površina in si morda sam preprečil boljši rezultat na Wimbledonu, kjer je sicer prišel do polfinala.
Zvest, ko je predlani sredi sezone nenadoma izginil - odločil se je oditi na treking po Himalaji. Zvest, ko je v teniške lože pripeljal gručo izjemno opaznih deklet - nato pa z njimi nadaljeval večer kdo ve kje. "Dvonogo utelešenje fantazij vseh žensk," je o Safinu dejal njegov rojak, teniški igralec Dmitri Tursunov. "Ljudje mu dajejo oznako ženskar. A težko je NE biti ženskar, če te vsaka ženska dobesedno naskoči," še dodaja Tursunov.
Ko so Marata vprašali, ali ima sam sebe za ženskarja, pa je odgovoril: "Seveda! Saj nisem gej! Najdite mi normalnega tipa, ki ne bi užival v ženski družbi. Je naravno in ne moreš se boriti proti naravi, ne?"
Hvalospevi legendi legend
Tenis se ga bo spominjal po njegovih brutalnih udarcih, forehandu, kot bi ga izstrelil, manevrih, ki so spominjali na dovršeno koreografijo uma in telesa ter - kljub njegovi višini, velik je skoraj dva metra - čudovitega gibanja po igrišču.
"Na dober dan lahko ubije kogar koli. Niti jih ne premaga, ubije jih," je o ruskem tekmecu dejal Roger Federer. "Je prototip nove teniške generacije. Če bi lahko vse povezal, kdo bi ga lahko ustavil? Ko je najboljši, mislim, da ni nikogar na svetu, ki bi bil tako dober kot on," so besede Jima Courierja.
"S svojim šarmom in nonšalantnim nasmeškom je ta tip dvakrat bolj nevaren. Če bo tako nadaljeval, bo kmlau zasenčil Agassija. Še nikdar prej ni bil noben ruski igralec tako zanimiv kot osebnost," ga je hvalil John McEnroe. "Safin bo vedno nepredvidljiv. Upam, da nikdar ne bo postal predvidljiv igralec, kajti tedaj bomo izgubili Marata Safina, ki ga vsi ljubimo," pa je o svojem nekdanjem varovancu povedala še ena teniška legenda, Mats Wilander.
Če Marat ne bi bil Marat ...
Marat Safin je devet let po tem, ko je bil na zmagoviti tiskovni konferenci v New Yorku najsvetlejša prihodnost tenisa, kariero uradno končal 11. novembra s porazom proti Juanu Martinu Del Potru v drugem krogu pariškega mastersa. 4-6, 7-5, 4-6 je ob stoječih ovacijah množice pisalo na tabli z izidi.
Anali ATP hranijo še več številk ob Safinovem profilu: pet osvojenih mastersov, skupno le 15 turnirskih zmag, leto (in kariero) končal na 61. mestu lestvice ATP. Le? Za nekoga kova Marat Safin je "le" več kot ustrezen kvalifikator.
Lahko bi bil Federer, je večkrat slišan vzdih, če bi si bolj želel. Kaj bi bilo, če ... To je vprašanje, neločljivo povezano s karizmatičnim Moskovčanom. "Nekoč sem prav to vprašanje postavila Maratu in njegov odgovor mi je bil zelo všeč," pravi njegova rojakinja, teniška igralka Svetlana Kuznecova. "Če bi stara mama imela jajca, bi bila stari ata."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje