Ta teden na podkastu Številke govorimo o debelosti. Predstavili smo že nekaj ključnih številk, ki so prikazale razmah debelosti v Sloveniji. Na pogovor pa smo povabili zdravnico Tino Sentočnik, ki se v svojem centru Medico že četrt stoletja ukvarja z zdravljenjem debelosti.

Indeks, višji od 30, pomeni debelost
Pri obravnavi telesne teže je bolj kot sama teža pomemben indeks telesne mase (ITM), ki upošteva tudi višino. Opredeljen je kot količnik mase in kvadrata višine. Ko ta indeks presega 25, govorimo o povišani telesni teži, ko pa presega 30, to opredelimo kot debelost. V spodnji aplikaciji preverite svoj ITM!

SZO leta 1997 debelost opredelila kot bolezen
Tina Sentočnik pravi, da medicina debelost obravnava kot bolezen: "Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je leta 1997 debelost opredelila kot samostojno bolezen. Takrat je odstotek čezmerno prehranjenih v svetovni populaciji presegel 5 odstotkov. SZO je takrat debelost opredelila tudi kot javnozdravstveni problem. To je bilo prav, saj je od takrat začela epidemija debelosti strmo naraščati - tako v razvitem kot nerazvitem svetu. Ko se v stroki neka bolezen prepozna kot samostojna, se tudi začne intenzivno prizadevati za strategije, kako to preprečevati in zdraviti."

Problem v agresivnem trženju hrane
V srednjem veku so debelost imenovali bolezen bogatih. Ali lahko razmah debelosti povezujemo tudi s (povprečnim) bogatenjem človeštva in je to na neki način kazalnik družbenega stanja? "Absolutno," se strinja zdravnica in obrazloži: "Živimo v času, ko je hrana predvsem v razvitem delu sveta v izobilju. To spada med okoljske razloge debelosti. Največji problem je zelo agresivno trženje hrane. Zelo neetično je poseganje v prehranske navade predvsem v manj razvitih državah. Nekatere države v Južni Ameriki so imele pred kratkim nizek odstotek čezmerno debelega prebivalstva. Z agresivnim trženjem in prihodom trgovskih centrov, ki prodajajo hrano, pa se je ta odstotek povečal, tako da so zdaj med vodilnimi na tej lestvici."

Ljudje se gensko razlikujemo, a ...
Poleg okoljskih vzrokov za debelost je treba omeniti tudi genetske. Človek v daljni preteklosti ni imel veliko možnosti za prehranjevanje, zato se je hranil na "zalogo", ta ohranitveni gen pa očitno ni najbolj dobrohoten do naših teles v današnjem času, ko lahko hrano dobimo skorajda povsod. "To je teorija t. i. varčevalnega gena. Pri ljudeh so odkrili več genov, ki vplivajo na to, kakšno ima človek telesno maso. Letos je bil odkrit gen, ki naj bi pogojeval vitkost. Ljudje se gensko razlikujemo, a bistveni delež k porastu teže ima okolje," je pojasnila Sentočnikova.

Se res pozna vsak košček (čokolade)?
Nekateri ljudje tožijo, da se jim vsak košček čokolade pozna na teži, spet drugi pravijo, da lahko 'pojedo vola', a se jim to ne pozna. So to izgovori ali je kaj res na tem? "Gotovo se ljudje razlikujemo v tem, koliko energije (kalorij) potrebujemo za vzdrževanje telesne mase. V sebi imamo različne motorje. Dva človeka, ki delujeta v enakih pogojih (prehranjevanje in aktivnost), se bosta razlikovala v odvisnosti od svojega motorja, a ne v tako ekstremnih razlikah. Te razlike so majhne. Ljudje, ki imajo težave s težo, so nagnjeni k podcenjevanju energijskega vnosa. Veliko hrane lahko pojedo kar mimogrede ali nezavedno, nagnjeni pa so tudi k precenjevanju porabe - nerealno ocenjujejo količino porabljene energije s telesno dejavnostjo," je pojasnila sogovornica.

Najprej trpijo sklepi
Debelost ne vpliva le na nižjo kakovost življenja, ki je povezana z drugimi boleznimi, ampak tudi skrajšuje samo dolžino življenja. Človek, ki večji del življenja skrajno debel (to pomeni, da njegov ITM presega 40), lahko svoje življenje skrajša "celo za 20 let, kar je res alarmantno. Debelost prinese spremljajoče bolezni. Tiste, ki najbolj ovirajo vsakodnevno življenje, so bolezni, ki prizadenejo lokomotorni aparat - zgodnje obrabe sklepov, predvsem tistih, ki nosijo težo. To so kolena, gležnji, kolki. Ljudje težko hodijo in se težko gibljejo. Pojavi se začaran krog, težje se giblješ, več hrane zaužiješ, manj trošiš (ker se ne giblješ) in teža še narašča. Drugo pa so kronične spremljajoče bolezni, zaradi katerih je stroka pokazala na alarm. Po eni strani so se povečale bolezni, ki jih je drago zdraviti, na drugi strani pa jih nismo poznali pri otrocih. Danes imajo že mladostniki lahko sladkorno bolezen tipa 2, povišan krvni tlak, povečana količina maščobja v krvi ... Te bolezni močno vplivajo na kakovost življenja," opozarja Tina Sentočnik.

Zdravo hujšanje vsebuje dve fazi
Izhod iz debelosti je hujšanje. A, kot je pojasnila zdravnica, je treba ločevati med izrazoma hujšanje in zdravo hujšanje: "Hujšanje je modni trend, več kot polovica ljudi je vsaj enkrat v življenju hujšala. To so lahko lastni poskusi, kratkotrajne diete, nadomeščanje hrane z raznimi izdelki ... To je nezdravo hujšanje. Zdravo hujšanje je prva faza obravnava debelosti. Če ima kdo povečano telesno težo, je obravnava sestavljena iz dveh faz. Prva je zniževanje telesne teže, druga pa ohranjanje znižane teže. Zdravo hujšanje pomeni, da nekomu izdelamo uravnotežen jedilnik. Pri tem hujšanju izgubljamo maščobno maso, in ne mišične."

Priporočeno gibanje: 6-krat tedensko
Ob prehrani je izjemno pomembno tudi gibanje, ki tudi vpliva na uspeh vzdrževanja končne teže. Vodja centra Medico tako izpostavlja: "Teže ne vzdržujejo tisti, ki se enkrat tedensko ali mesečno ukvarjajo s telovadbo, ampak se redno, 5-, 6-krat tedensko gibljejo. Priporočljivo je, da so 6-krat tedensko aktivni vsaj eno uro, 2-krat na teden pa še izvajajo vaje za mišično moč."

Treba je ponotranjiti nov način življenja
Ključ do ohranitve končne teže pa je tudi v tem, da človek ponotranji nov način življenja in ga ne razume le kot začasni korak. "Faza vzdrževanja teže je pomembna, ker je treba ponotranjiti motivacijo za dolgoročno spremembo. Človek se mora navaditi, da faza redukcije teže ni bil neki specifičen čas, ko se bomo držali nekega posebnega jedilnika, ampak da je ta jedilnik osnova zdravega prehranjevanja za celotno življenja. Prvi dve leti pa je težko vzdrževati končno težo tudi zato, ker smo poskrbeli za destabilizacijo prejšnjega ravnovesja. Prej je bilo telo navajeno na razmerje med mišično in maščobno maso, potem pride do pomembne spremembe, maščobna masa se zmanjša. Da se vzpostavi novo ravnovesje, da telo verjame, da bo nov položaj trajen, je potreben čas. V teh dveh letih mora posameznik regulirati vnos hrane s pomočjo znanja in volje."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Tina Sentočnik razmišlja še o hrani, zdravi prehrani, njeni ceni, dolžini hujšanja, ..., odgovorila pa je tudi na vaša vprašanja. Celotni pogovor aktivirate s klikom na spodnjo sliko.