Ta teden smo v podkastu Številke posvetili prav tej temi. Predstavili smo že nekaj podatkov o uporabi in razširjenosti družbenih omrežij, na pogovor pa smo povabili študentki medicine Lizo Žerdin in Niko Jerman. Vabljeni k branju povzetka, celotnemu pogovoru pa prisluhnite na spodnji povezavi.

Osrednja tema je Krizni novi svet
Naslednji teden bo društvo Sinapsa že 14. organiziralo Teden možganov, letošnja tema je Krizni novi svet. "Ves čas poslušamo o krizah, ali se bodo kdaj končale in kaj sploh so. Želimo pojasniti krize, tako družbene kot osebne. Ali so te vedno nujno slabe? Jih mogoče nujno potrebujemo? So one glavno vodilo za napredek? Naša želja je, da se povprašujemo po teh temah," je izbor teme razložila Nika Jerman.

Kriza je tudi priložnost
"Ugotovili smo, da je pogled na krize vedno negativen. S tem tednom želimo povedati, da ni vedno nujno tako. Ljudje so se s krizami srečevali že mnogo pred nami, gotovo se bodo tudi za nami. Ni vse tako črno, iz krize se lahko rodijo tudi dobre stvari," je prepričana Liza Žerdin, Nika pa jo je dopolnila: "Spraševali se bomo tudi o tem, kaj se zgodi, če ne vidimo, da je kriza lahko tudi priložnost, ki običajno ni lahka. Če bežimo od krize, se lahko zgodi, da zbežimo v odvisnosti ali psihosomatske motnje."

Zanka nagrajevalnega kroga
Razlike v krizah so družbeni dejavniki, v primerjavi z desetletji je zdaj tehnologija precej bolj razširjena, kar lahko vodi v zasvojenost. "Po uradni klasifikaciji odvisnosti imamo več meril, od katerih moraš v zadnjih 12 mesecih izpolnjevati vsaj tri. Če ta merila uporabimo pri družbenih omrežjih, to lahko hitro definiramo kot zasvojenost. Pri zasvojenosti se v možganih ujamemo v zanko nagrajevalnega kroga. Potrebujemo vse več te "droge" (lahko je v podobi alkohola, kockanja, pornografije, družbenih omrežij ...), da dosežemo isti užitek. Hkrati pa stvari, ki so nam včasih prinašale prijetne trenutke oziroma zadoščenje, tega več ne prinašajo," je osnovne lastnosti opredelila Liza.

Ni nujno, da užitka sploh pride
Nika je pri tem poudarila, da pri zasvojenosti sploh ni nujno, da dejavnosti sledi užitek: "Meja med motivirano rabo in odvisnostjo je v tem, da mora človek nekaj narediti, a sploh ni nujno, da bo pri tem užival. Čuti kompulzijo, da je s tem ravnanjem treba nadaljevati, da se sploh pomiri."

Všeček, všeček, všeček ...
Nagrada v družbenih omrežjih prihaja v podobi všečkov. "Dejstvo, da smo nekomu všeč, je že samo po sebi velika nagrada. Te aplikacije so narejene tako, da nas integrirajo in privlačijo z ikonami, barvami, ustreznimi zvoki. Podoben koncept smo že prej opazili pri računalniških igrah. To nam daje občutek, da se drugi ukvarjajo z nami, mi pa z njimi. S tem smo vpeti, kot da bi se v resnici pogovarjali z ljudmi. Ker smo družabna bitja, se seveda vračamo na ta omrežja. Druženje je drugačno, kot je resnični odnos, saj se manj naučimo o medsebojnih odnosih," opozarja Nika.

Prija že sama motivacija
Iz odzivov okolice se lahko učimo. Če ugotovimo, da neka fotografija hrane prinese določeno število všečkov, sledi objavljanje podobnih podob. Liza je ta krog opisala: "S tem postaneš motiviran, da boš naredil boljšo sliko, skuhal boljše kosilo ... Vidiš, da je to ljudem všeč, in se s tem hraniš." Nika pa je poudarila fazo razmišljanja: "Zanimivo je, da nam prija že sama motivacija. Samo razmišljanje o tem, kaj bom objavil, že prinaša dober občutek. Tudi to je del te zanke."

Podoben princip kot pri igralništvu
Izpostavljanje družbenim omrežjem prinaša tudi tveganje, saj ne obstaja zagotovilo, da bo nagrada res prišla. Nika pojasni: "V neki raziskavi so ugotavljali, da je princip enak kot pri igralništvu, saj čakaš, ali bo odziv pozitiven ali negativen (ali boš zmagal ali izgubil). Če nagrada ni avtomatično zagotovljena, te samo dejanje še bolj vleče."

Na spletu predstaviš svojo najboljšo sliko
V nasprotju z druženjem v živo družbena omrežja prinašajo več prednosti, saj lahko hitreje prideš do zadovoljitve, Liza pa še poudarja: "Hkrati odstraniš neprijetni element spoznavanja ljudi, da jih lahko razočaraš, da se moraš hitro odzivati na njihova vprašanja in reagirati tako, da si jim všeč. Na spletu imaš čas premisliti in se odločiti, kaj boš delil z drugimi ljudmi. Imaš čas, da predstaviš svojo najboljšo sliko, ki je morda v resničnem življenju ne moreš." Ali pa sploh ni enaka resničnemu življenju.

Sprednji del možganov pri mladih še ni razvit
Mlajša populacija je zasvojenosti bolj izpostavljena. "Sprednji del možganov skrbi za naše pravilno reagiranje, da nismo preveč impulzivni, lahko pomislimo na dolgoročne posledice ... Ta del možganov pri najstnikih še ni najbolj zrel. Iz tega izvira klasično najstniško vedenje. Pri družbenih omrežjih je problem, da smo vsi izpostavljeni tej "drogi". Alkoholu morda ne, kokainu še manj ... Družbenim omrežjem pa je težko ubežati. Vsi tisti, ki so predisponirani, da bodo razvili odvisniško vedenje, zato težje pobegnejo tej drogi," pove Liza.

Treba se je pogovarjati (v živo)
Nika je pri odvisnosti izpostavila tudi pomen stresov in reakcijo na njih: "Najstniki bolj čustveno reagirajo na stresne ali travmatske dogodke. Pri teh je pomembno, da imajo možnost pogovora z drugimi ljudmi. To so težke stvari za vse, za mlajše pa to velja še bolj. Lahko pobegneš v zasvojenost, ker te pomiri. Pri družbenih omrežjih imaš občutek, da si povezan s precej drugimi ljudmi."

Raziskave še niso dale natančnih odgovorov
Družbena omrežja so zelo razširjena in pravzaprav nihče prav resno ne misli, da so nevarna. Liza: "Če bodo starši pri otroku videli, da kadi marihuano, bodo jezni in mu jo bodo prepovedali, družbena omrežja pa so splošno sprejemljiva. Brala sem raziskavo, v kateri piše, da je z družbenimi omrežji zasvojenih 8-42 odstotkov ljudi, kar je ogromen razkorak. To predvsem pomeni, da zadeva še ni dovolj dobro opredeljena in raziskana."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora (kliknite na spodnjo sliko), v katerem Nika Jerman in Liza Žerdin govorita še o študiju medicine, odnosu do številk, zasvojenosti, družbenih omrežjih, potapljanju ...

Glasbeni izbor Lize Žerdin: Šarlo Akrobata - O, O, O

Glasbeni izbor Nike Jerman: Unknown Mortal Orchestra - Swim and Sleep (Like a Shark)