V podkastu Številke smo po koncu novoletne turneje in pred svetovnim prvenstvom v poletih gostili Francija Petka, ki je razmišljal o številnih vidikih smučarskih skokov, seveda pa ni šlo mimo Petra Prevca.

Vsak športnik ima svoj razvoj
Ta je lani brez točke razlike izgubil boj za veliki kristalni globus, letos pa potegnil dve prestavi naprej in nanizal goro neverjetnih dosežkov, o katerih zadnje tedne poročamo tudi na portalu Športni SOS. "Čar življenja je prav to, da ne vemo, kako se bo vse odvijalo. Čeprav skušamo kakšno stvar predvideti, se marsikdaj izkaže, da je to drugače. Vsak športnik ima svoj razvoj. Pri Petru je opaziti linearen, postopen razvoj, jasno je bilo začrtano, kam gre. Kar je kazalo, da se razvija v samo špico. Lanska sezona je bila samo en potreben korak k tako šampionskemu dozorevanju. Zdaj je v samem vrhu in prihaja v drugačno vlogo, zdaj ga bodo drugi napadali in ga želeli ujeti in prehiteti. In tudi to se bo enkrat zgodilo. Takrat bo spet zanimivo, ker se bo Peter soočal s tem, kako ohraniti primat."

V najstniških letih (pre)burni odzivi
Prevčev razvoj je bil res postopen, vsako leto je popravljal svoje dosežke, njegova zgodba je tako drugačna od Petka, Primoža Peterka in Roka Benkoviča, ki so svoj vrhunec dosegli že v najstniških letih. Nekdanji športni direktor pri Smučarski zvezi Slovenije razmišlja: "Človek v najstniških letih enostavno še ni toliko zrel, da bi stalno držal visoko formo. Razlog je predvsem v tem, ker ne more dojeti svojega položaja in moči, ki se je pokazala kar naenkrat. Dogodki znotraj take osebe so lahko največkrat burni, tako je preveč evforično ob uspehih, ob neuspehih pa se preveč žaluje. To je značilnost še nepopolnoma zrelega človeka. Vsak od nas treh je imel svojo zgodbo. Pomembno je tudi, kakšne ljudi imaš takrat ob sebi."

Primer Schlierenzauer - porazi bolijo
Praktično ni skakalca, ki bi vso svojo kariero bil v vrhunski primer. Zadnji primer tekmovalca, ki je izgubil stik z elito, je Gregor Schlierenzauer, ki je že končal sezono. "Skoki so specifičen šport, ki ga je kot laični opazovalec težko razumeti v globino. Še več, marsikdo, ki dela v skokih, ne razume tega športa. Gre za specifično dejavnost, kjer je treba biti zelo razumevajoč, analitičen in dosleden. Tako je treba razumeti tudi Schlierenzauerja. On ima v svetovnem pokalu 53 zmag, kar je nepojmljivo. Pri 26 letih je zrel, a se mu je zgodilo, da je včasih izpadel celo v kvalifikacijah. To je hladna tprha š za vsakogar. Prišel je do točke, ko se mora resetirati, lahko bi rekel, da ima dovolj. Porazi bolijo, to za osebnost ni prijetno," ocenjuje Petek.

Smučarski skoki predstavljajo nedosegljivo
Skoki so res izjemno specifični, saj sodijo v redko skupino športov, s katerimi se ni možno ukvarjati rekreativno, zato se v njih skriva še večji magnet. Franci Petek se s tem strinja: "Planico imam za fenomen, velikokrat sem se spraševal, zakaj ljudje tako množično prihajajo v Planico. Kaj jih privlači? Je to zabava? So to skakalci? A ti se ves čas menjajo. Prišel sem do odgovora, da je to nekaj takega, kar je nedosegljivo. Zato tako občudujemo skakalce - tudi jaz jih, čeprav sem bil včasih skakalec. To je res fenomen in se razlikuje od preostalih športov."

Skakalec išče, išče in išče ... občutke
Tudi zato je včasih težko razumeti skakalce, ki govorijo o svojih občutkih v zraku. Doktor geografije je uporabil posebno prispodobo: "Haha, tudi sam ne znam tega razložiti. Tudi sam sem kot skakalec govoril o občutkih. Tudi, ko se danes pogovarjam v ne najmanj laični druščini, rečemo 'izgubil je občutke'. Vsi vemo, kaj to pomeni, a ne znamo razložiti. Skokov ne gledam kot šport, zame je to umetnost. Nekdo, ki igra klavir, lahko instrument tehnično obvlada. Dva pianista ne bosta iste skladbe odigrala enako. V eni lahko slišimo več mehkobe, ritem bo lepše tekel in nam bo laičnim poslušalcem bolj všeč. Pianist, ki to igra, se bo počutil vzhičenega, ker mu je nastop dobro uspel. Podobno je pri skokih. Veliko skakalcev zna tehnično dobro skakati. Ta mehkoba, ritem, melodija, ki jo mora dati skakalec v skok, pa se zelo razlikuje. Temu rečemo občutek. Ali je skok tog, trd in samo šolsko izdelan ali pa je to še nekaj več. Pravzaprav niti trener ne zna dati natančnega navodila, ampak ga skakalec sam išče, išče in išče. Nekateri ga najdejo."

Mediji predstavljajo psihološki napor
V igri iskanja občutkov lahko poezijo pogosto zmotijo mediji. Čeprav skoki še zdaleč niso svetovni šport, kjer bi se trla armada novinarjev, sedma sila lahko moti. Pri Prevcu je tako večkrat opaziti, da so predstavniki sedme sile moteč dejavnik. "Mediji predstavljajo napor, ta seveda ni fizični, ampak bolj psihološki. Ne glede na to, ali so vprašanja prijetna ali ne. To je nujen del, ki je obremenjujoč in verjamem, da je Petru tudi po službeni dolžnosti to težko opraviti," je prepričan Petek.

Velika prednost Gorana Janusa je mirnost
Zato je toliko pomembneje, da ekipo sestavljajo pravi ljudje. Franci Petek je tako glavnega trenerja Gorana Janusa opisal zgolj s presežniki: "Je pravi človek na pravem mestu. Sam ne bi uspel voditi vsega, zelo smiselno si je izoblikoval trenersko ekipo. Njegova velika prednost je mirnost, ni paničen, marsikdaj se sploh ne odzove na kakšen razplet. Je jedrnat, ne izgublja preveč besed. To so vse lastnosti, ki pridejo prav."

Brez družine ne gre - zdrave korenine
Prevc pa ima še enega naravnega jokerja v rokavu - to je družina. Ta mu je dala vrednote in ga postavila kot človeka z veliko začetnico, ali z besedami našega sogovornika: "Ko sem bil še profesionalno v skoke vpet športni direktor, mi je bilo zelo jasno, da ima korenine in okolje, iz katerega izhaja, izjemno zdrave. Predvsem vrednote, otroci so vzgajani nekako po desetih božjih zapovedih. Tako živi cela družina, in to ga dela človeka. On je samo človek, ampak tak človek, ki ga želimo imeti ob sebi. Je spoštljiv, delaven in samoiniciativen."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Franci Petek razmišlja o svetovnem prvenstvu v poletih, novoletni turneji, prihodu mladih skakalcev v svetovni pokal, vetrni izravnavi, pedagogiki montessori ...

Glasbeni izbor Francija Petka: Mi2 - Pojdi z menoj v toplice