Na podkastu Številke ta teden predstavljamo Urad Republike Slovenije za meroslovje. O delovanju, vlogah in nalogah urada smo se pogovarjali z Radom Lapuhom, ki na uradu deluje kot koordinator mednarodnega sodelovanja. Vabljeni k branju kratkega povzetka, celotnemu pogovoru pa prisluhnite na spodnji povezavi.

Kdo zagotavlja univerzalnost osnovnih merskih enot?
Univerzalnost se vzpostavlja prek mednarodnega merskega sistema SI-enot, ki mu sledijo vse države na svetu. Z ustreznimi meritvami, ki so sledljive do same definicije, se zagotavlja, da so vse meritve v eni državi primerljive z meritvami v drugi državi.

Kaj so glavne naloge urada?
Zagotavljanje sledljivosti meritev v Sloveniji na najvišji ravni - za to smo tudi odgovorni. To obsega znanstveno meroslovje, kjer gre za sledljivost meritev; zakonsko meroslovje, ki zagotavlja točna merjenja pri prometu in trgovanju ter za inšpekcijo.

Včasih se je čas meril s pomočjo sonca. Potreba po univerzalnem merjenju časa je prišla z železniškim prevozom. Prej je namreč vsako mesto lahko uporabljalo svoj čas.
Svoj čas so vpeljale ravno železnice, s katerim so lahko krojile promet. Ljudje so se od nekdaj zanimali za merjenje časa. Egipčani so več tisoč let pred našim štetjem vpeljali koledar s 365 dnevi, podobno so to na drugi celini naredili Maji in Azteki. Čas so določali z opazovanjem zvezd, kar je bilo mogoče zaradi vrtenja Zemlje. To je tisočletja predstavljalo našo uro, potem smo si omislili naprave za merjenje (kot je vodna ura, pozneje atomske ure). A še danes je naša ura vezana na vrtenje okoli Sonca. Atomske ure so danes sicer točnejše od vrtenja Zemlje, mi ta čas popravimo nazaj na sončni čas.

Uniformni čas je torej nastal s potrebo povezovanja različnih delov sveta?
To je postalo pomembno, ko so se začela daljša potovanja. Zelo pomembno je bilo potovanje po morjih. Ko so se ladje oddaljevale od obal, so si mornarji položaj na odprtem morju določali z opazovanjem zvezd. A to ni bilo dovolj, potreben je tudi točen čas, da veš, kdaj opazovati določeno zvezdo, zato so se ladje izgubljale. Šele z razvojem točnih ur so pomorščaki lahko varno potovali po morju. Z uvedbo železniškega prometa in drugih komunikacij je narasla potreba po univerzalnem času. Leta 1960 je bil vpeljan univerzalni koordiniran čas (UTC), in ta še danes določa čas po vsej obli.

Zemeljska obla je razdeljena na 24 časovnih pasov, v resnici še na več, saj imajo nekatere države še manjše enote (na pol ure ali celo 15 minut). Kdo odloča, da gre nekdo na svojo uporabo ure? Lahko, denimo, Slovenija uvede svoj čas?
Absolutno, to je v domeni vsake posamezne države, vsaka lahko uvede svoj čas. Tako je Severna Koreja pred časom uvedla čas, ki se za 15 minut razlikuje od lokalnega časovnega pasu. Očitno se jim je zdelo to pomembno. Vzdrževanje enakega časa, kot jih imajo tvoje sosede, je smiselno.

Konec marca in oktobra zamenjamo ure na poletni oziroma zimski čas. Ali to res prinaša gospodarske koristi?
Ideja je izhajala iz energetske krize, ki se je dogajala pred desetletji. S premikom časa bi lahko prihranili določeno energijo, ker bi luči gorele ob drugem času, promet bi bil drugače urejen ... Kakor vem, ni bilo jasnih merjenj, ki bi pokazale, da to dejansko pomaga pri manjši porabi. A to je ostalo v uporabi.

Ena izmed osnovnih nalog urada je ugotavljanje skladnosti meril. To v praksi pomeni, da če pridem na bencinsko črpalko in mi na merilniku piše 50 litrov, imam zagotovilo, da sem res pretočil to količino goriva?
To je ena od dejavnosti, ki sodi v zakonsko meroslovje, konkretno overjanje meril. Urad za meroslovje tako overja tudi merila na bencinskih črpalkah. S tem se zagotavljata točno obračunavanje in izdajanje količin goriva. Prav tako overjeni so policijski radarji. Hitrost vašega avtomobila mora biti točno izmerjena in biti v mejah, ki so določene. Tu so še tehtnice, ki jih uporabljajo trgovci, finančne transakcije na bankah, ki imajo časovni zaznamek ... Skratka, vse meritve, ki jih srečate v življenju, morajo biti povezane z merskimi enotami.

Urad ima tudi inšpekcijske naloge. Koliko inšpektorjev imate?
V uradu delujejo trije inšpektorji in en nadzornik, ki upravljajo inšpekcije nad merili v uporabi, nad predpakiranimi izdelki in izdelki iz plemenitih kovin. Število nadzorov gre v stotine, opravljeni so po celotni Sloveniji. Skušamo ga optimirati tako, da podrobneje nadzorujemo tiste segmente, kjer opažamo nepravilnosti.

V katerih segmentih govoriva?
Pri nadzorih 'meril v uporabi' najdemo napake pri tretjini obiskov. Te napake so lahko majhne, odstopanje pa so lahko tudi večja. Pri predpakiranih izdelkih in plemenitih kovinah gre lahko odstotek napak celo do ene polovice.

Ko govorimo o uradnih organih, pogosto slišimo očitke o počasnosti. Dars je na Trojanah začel poskusno obdobje sekcijskega merjenja povprečne hitrosti, a do tega še ni prišlo, ker vaš urad ni dal ustreznega certifikata. Zakaj?
Gre za kompleksen merski instrument, ki se v Evropi šele uvaja. Na tem področju smo med prvimi. Moram poudariti, da gre za kompleksne meritve in kompleksen postopek za korektno overjanje instrumentov in celotnega sistema. Postopek zato ne more biti hiter. Tu so vključeni tudi drugi, treba je odpraviti določene pomanjkljivosti in napake, postopek zato terja svoj čas. Včasih je na mestu, da so določeni organi počasni. Trenutno poteka overitev, potem bo sistem predan uporabi.

Včasih tudi slišimo očitke o neživljenjskosti. V mislih imam primer o kozarcih, na katerih so morali gostinci imeti določene oznake.
Kozarci so bili že dolgo na zunanji strani označeni z določeno mero (2, 3 dl ...). Potem se je to razvodenelo, marsikateri prodajalec pijač je to opustil, tudi proizvajalci kozarcev tega niso več dajali na svoje izdelke. Evropa je ob tem izdala direktivo o kozarcih, ki se uporabljajo v gostilnah in restavracijah. Tam je določeno, da morajo imeti kozarci oznake za količino. Temu smo sledili skupaj z večino evropskih držav. Na začetku je bilo treba kozarce zamenjati ali označiti s pravo mero. Vsaka taka zadeva je neprijetna za tistega, ki mora to narediti, to predstavlja tudi določen strošek. Zadeva se je dobro uredila. Urad je s svojimi inšpekcijskimi nadzori samo opozarjal, saj nismo izdali nobenih kazni. Uspelo pa nam je zagotoviti, da je direktiva dejansko zaživela. Zakonodaja, ki se ne uporablja, je slabša, kot če je sploh ni.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Rado Lapuh govori tudi o osnovnih merskih enotah, plemenitih kovinah in njihovem merjenju, dokumentarnem filmu Merjenja - brez njih se svet ustavi, športu ...

Video izbor Rada Lapuha: Merjenje v vsakdanjem življenju