opazimo vedno manj," je prepričan Janez Demšar.

Na podkastu Številke ta teden govorimo o umetni inteligenci (UI). Na pogovor smo povabili profesorja Janeza Demšarja, ki na Fakulteti za računalništvo in informatiko deluje pri katedri za umetno inteligenco. Vabljeni k branju kratkega povzetka, celotnemu pogovoru pa prisluhnite na spodnji povezavi.

Umetna inteligenca je računski postopek
Laična javnost tudi zaradi vplivov filmske industrije UI pogosto povezuje z uničenjem človeške vrste. Strokovnjaki na to gledajo precej drugače oziroma z besedami Janeza Demšarja: "Bolj prizemljeno, zato ker vemo, kaj je zadaj. To so samo številke. Vsa umetna inteligenca je samo igra številk. Umetne nevronske mreže, to kar Google zdaj počne, to je samo zelo veliko številk, ki se množijo, seštevajo in primerjajo. To je vse, kar je zadaj. Zame je umetna inteligenca zgolj računski postopek, nič več kot to."

Negativne novice bolj aktivirajo možgane
Profesor sicer filmov ne krivi, ampak je na neki način vesel, da govorijo o teh filmih. "Mi živimo od projektov, zato smo veseli popularizacije. Filmi mogoče radi vse prikazujejo bolj v negativni luči, kot je v resnici. Pred dnevi sem poslušal psihologe, ki so razlagali, kako možgane aktivirajo negativne novice, kri, umori ... Zato mediji prikazujejo umetno inteligenco skozi to luč," je prepričan član katedre za umetno inteligenco.

Danes je UI povezana z uporabno vrednostjo
Eden od primarnih ciljev umetne inteligence je bil izdelati stroj, ki naj bi posnemal človeško razmišljanje. Ta pracilj se je zdaj nekoliko umaknil. "Nekoč so na ta način res definirali umetno inteligenco. Rekli so, da je neki stroj inteligenten, če počne stvari, kakršne počnejo inteligentna bitja, torej mi. Danes je cilj UI bolj aplikativen. Danes se manj ukvarjamo s filozofijo UI in precej več z njeno uporabnostjo," je evolucijo UI-ja opisal Demšar.

Zgodba o filtrih elektronske pošte
Vse več sledov UI-ja je mogoče opaziti v vsakodnevnem življenju. Ravno njeno zlivanje v vsakodnevno življenje je po mnenju Janeza Demšarja pomembno za njeno razumevanje: "Vsaka tehnologija je res uporabna takrat, ko je več ne opazimo. Tudi UI opazimo vedno manj. Seveda je stvar definicije, čemu sploh rečemo UI. Poglejmo filtre nezaželene pošte. Program pregleda besede, ki se pojavijo, vsaka beseda ima določeno utež, te nato seštejejo, zmnožijo - če je končna številka večja od neke mejne vrednosti, sistem pošto vrže med neželeno pošto. Ali je to že umetna inteligenca? Je! Temu rečemo naivni Bayesov klasifikator. Ali je filter za neželeno pošto inteligenten? Ne več, pred 25 leti pa bi ocenili drugače. To, čemur danes rečemo UI - recimo avto, ki sam vozi in se izogne pešcu - se nam danes zdi kot višek UI, čez 20 let pa se nam bo to zdelo samoumevno."

Zaradi spoznanj se lahko razvijajo zdravila
Demšar deluje v laboratoriju za bioinformatiko. Ta si je na svoji spletni strani postavil zanimiva motivacijska vprašanja, kot je: "Kateri geni so odgovorni za pojav različnih bolezni?" "Imamo sodelavce biologe, ki nas potrebujejo. Imajo kupe podatkov, denimo, kako se prožijo in ugašajo geni neke amebe, ki se znajde v novem okolju (denimo brez hrane). Teh podatkov je preveč, da bi jih človek pregledal, zato razvijamo metode, s katerimi je mogoče te podatke obdelovati. Na podlagi teh podatkov se lahko razvijajo nova zdravila," je razložil namestnik vodje tega laboratorija.

Velik izziv so možgani
Na poti, da bi izdelali UI, ki bi bila na razvoju najbolj naprednih filmskih upodobitev, leži večna ovira v podobi zavesti in kompleksnosti možganov. Demšar je bil pred časom na univerzi v Manchestru. "Tam so mi pokazali manjšo ploščico, 20 teh ploščic je šlo v eno škatlo, tam so bile tri take škatle. Povedali so mi, da te škatle porabijo ogromno elektrike. Nato so napovedali, da bodo s temi škatlicami prekrili eno od sten. Količina energije, ki bi jo porabila, je bila res ogromna. Nato pa so rekli, da bodo s tem simulirali le en odstotek mišjih možganov. To je torej problem. Zato si danes najbolj napredno UI (ne v smislu metod) lahko privošči le Google ali podobna podjetja. Možgani so kot stroj izjemno kompleksni."

Vprašanje zavesti
Profesor je odgovoril tudi na vprašanja bralcev in poslušalcev Številk. Bralca Nika je zanimalo, ali UI sploh obstaja, saj je privrženec t. i. trde zavesti, po kateri je vsak črv bolj inteligenten kot pa poljuben računalnik. Demšar se je s to tezo strinjal: "Kar koli računalnik izračuna, je zanj to le številka. Lahko reče 'jutri bo dež', a v resnici ne ve, kaj je rekel. Zgeneriral bo le neki zvok. Strinjam se, tudi sam sem privrženec tega, da računalnik v principu ne more biti inteligenten, a to je v bistvu filozofsko vprašanje."

Privrženec poučevanja računalništva
Janez Demšar je zagovornik poučevanja računalništva v osnovnih šolah: "Ne bi želel govoriti o poučevanju računalništva, ampak razmišljanja. Računalništvo s seboj nosi sistem razmišljanja, ki se najbolj izkristalizira v algoritmih, problemih organizacije podatkov in postopkov. To bi morali danes učiti - učiti razmišljanje. Pri samem programiranju pa potrebuješ računalnik, tudi to je koristno, saj te prisili, da organiziraš svoje misli, da jih jasno izraziš." Skupaj z ženo je tako pripravil sistem Vidra, ki postaja del izobraževanja računalništva.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora (kliknite na spodnjo sliko), v katerem Janez Demšar podrobneje razmišlja o umetni inteligenci, oceni realnost razvoja HAL-a 9000 iz filma Odiseja v vesolju, govori pa še o hibridizaciji človeka in stroja, avtonomnih vozilih, poučevanju na fakulteti in delavnicah računalništva brez računalnika.

Glasbeni izbor Janeza Demšarja: Wait for It (iz muzikla Hamilton)