V podcastu Številke ta teden govorimo o avtoštopanju. V tedenskem pogovoru smo gostili Mirana Ipavca, legendo slovenskega štopanja, ki se s tem ukvarja že več kot 30 let. "Končal sem vojsko in pripravništvo, službe še nisem dobil, zato sem si rekel, da je to priložnost, da vidim, kako je po svetu. Na pot sem se odpravil septembra 1984, domov sem se vrnil januarja naslednje leto. To je bila ena najhujših zim. Nikoli niti za trenutek tega nisem obžaloval. Na tem potovanju sem spoznal, da je štopanje zame," se spominja svojih začetkov.

Včasih ni bilo črpalke brez avtoštoparja
V njegovih začetkih je bilo štopanje bolj razširjeno, kot je danes. Ljubitelj rokovske glasbe se spominja: "To je bilo predvsem pri mladih. Ko sem bil leta 1984 v Parizu in Londonu, je bilo na desetine ljudi, ki so štopali. Ni bilo črpalke, kjer ne bi bili štoparjev. Zjutraj so se kar prikazali iz grmov, kjer so spali. To so bila zlata leta štopanja."

Ribič ne kupuje rib v ribarnici
Razlogi za to so različni, od tega, da je vse več osebnih avtomobilov do pojava spletnih strani, ki ponujajo prevoze. Ta Ipavec nikoli ne uporablja: "Človek, ki je po srcu avtoštopar, tak sem tudi jaz, ne more uporabljati raznih spletnih strani, ki ponujajo prevoze. Pred časom mi je nekdo na črpalki na Lukovici rekel, da naj počakam malo časa, da mi bo hitro nekoga dobil na spletni strani, a sem mu rekel, da je to isto, kot, če bi ribiču rekel, naj gre v ribarnico in si tam kupi ribo. Jaz bom ribo ujel sam."

Deset dni za 31 evropskih držav
V svoji karieri se je lotil različnih rekordov (ti so navedeni v infografiki na dnu strani), zadnji od teh je podvig iz aprila, ko je v 10 dneh preštopal 31 evropskih držav. "Štopanje je velikokrat odvisno od sreče, ko greš v točno določen kraj. Sam sem želel izključiti dejavnik sreče, hotel sem se zanesti le na znanje jezikov, poznavanje evropskih cest, državnih meja in bogate izkušnje. Določene odseke, kjer še nisem bil, sem prej natreniral. Pomagalo mi je tudi to, da prihajam iz slovenskega dela Evrope, lahko se sporazumevam s praktično vsemi prebivalci vzhodne Evrope. Hotel sem pokazati, da štopanje še vedno živi," je zadovoljen nekdanji župan Kanala ob Soči.

Zaščitni znak je bel klobuk
Dolgoletne izkušnje so izrisale številne taktike in smernice, ki pomagajo, da čim hitreje dobi prevoz. Ljubitelj skokov v vodo jih je povzel: "Bel klobuk je že dolga leta moj zaščitni znak, kljub letom imam neke vrste otroški obraz, redno se brijem, da ne izpadem 'klošar' ali terorist. Na črpalkah vprašam človeka, ali gre v isto smer. Če opazim, da v eni uri ne dobim prevoza, je bolje zamenjati mesto štopanja. Na istem mestu ne smeš biti več kot eno uro, je že bolje iti na lokalno cesto."

Najbolj prijazni Poljaki, Romuni in Albanci
Strinja se, da v javnosti vlada stereotip, da je štopanje lahko nevarno: "Novinarji si želijo nevarnih zgodbe, ki govorijo, kaj vse se mi je zgodilo. Ljudje si želijo senzacij, morda to naredi zgodbo še malo bolj atraktivno. A pri meni je glavno to, da verjamem v svet in verjamem v dobro ljudi. Zame so najboljši Poljaki, Romuni in Albanci. O drugih ljudeh v Evropi lahko govorijo, da so dobri, a te pustijo čakati, da se skoraj stopiš na soncu. Dobre ljudi prej najdeš na vzhodu, prej ti ustavijo, morda celo pogostijo in ponudijo prenočišče. Bolj kot je družba nagnjena k denarju, bolj gleda na lastni interes. Žal mi je, da nisem še več štopal po vzhodnih državah."

V tujini spoznal slovenske športnike
Športne prireditve so pogost vzrok za štopanje, saj si je v tujini ogledal veliko športnih prireditev, na katerih so nastopali Slovenci, na tak način je spoznal tudi Tino Maze, Mladena Rudonjo, Tima Matavža ... "Matavža sem obiskal na treningu v Eindhovnu. Po koncu treninga me je vprašal, ali potrebujem kakšno uslugo. Prosil sem ga, če me lahko pelje na črpalko, kar je tudi storil. Ko je odšel, sem ljudem ponosno razlagal, da me je peljal prav on."

Trije razlogi za štopanje
Zakaj še vedno štopa? Miran Ipavec pravi, da so za to trije vzroki: "Tuji jeziki, spoznavanje drugih ljudi in reševanje problemov in težkih položajev, v katerih se znajdeš. To ni mazohizem, a ko rešuješ težke položaje, te to utrdi tudi v zasebnem življenju."

Muzej to poletje v Ljubljani
Lani je v Kanalu odprl svoj avtoštoparski muzej, letos pa z njim gostuje v Ljubljani na Trubarjevi. Muzej se bo selil tudi v prihodnjih letih. Ipavec razloži: "Tako kot potuje avtoštopar, mora potovati tudi muzej. Naslednje leto bo morda na Bledu, Piranu, Vilni ali Amsterdamu, nato si ga želim voditi še tri ali štiri leta. S tem promoviram avtoštopanje, meni je zaznamovalo življenje. Tu se srečujejo avtoštoparji in drugi popotniki. Obiskovalci v muzeju lahko preverijo tudi svoje znanje, preverjajo zastave drugih evropskih držav, glavna mesta, različne igre." Nekaj slik iz muzeja si lahko ogledate spodaj pod infografiko.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Miran Ipavec pripoveduje različne izkušnje o svojem štopanju, prihodnjih ciljih in nasvetih za štopanje ...

Vabljeni k poslušanju/branju:
- Podcast (klik na poslušanje celotne oddaje)
- Statistika, ki je bila izhodišče pogovora
- Miran Ipavec na nočnem obisku
- O ukvarjanju s skoki v vodo