V Londonu poteka finalni teniški turnir sezone. Ta je popolnoma minila v znamenju Novaka Đokovića, ki je igral v finalih prav vseh grand slamov in turnirjev serije 1.000, na katerih je igral. Med ljubitelji tenisa se zato spet odpira večno vprašanje, "kdo je najboljši teniški igralec do zdaj". To je tudi tema tokratnega podcasta Številke.

Bistvo športa je, da je zabaven
Kako primerjati igralce, ki so blesteli v različnih obdobjih, ki nikoli niso igrali med seboj, uporabljali različno opremo in igrali na različnih podlagah? Je sploh smiselno delati te primerjave? Novinar na Valu 202 Luka Petrič pritrjuje: "Izbor je zelo nenatančen in morda ravno zato toliko bolj zanimiv, saj omogoča veliko debat. Če bi imeli točen odgovor, bi prišli do konca debate in ne bi imeli toliko polemik. Zdaj jih imamo in vsak lahko pove svoje mnenje. Debate o tem torej so smiselne, saj so zabavne. To je bistvo športa, da je zabaven, zato ga hodimo gledat."

Včasih po pravilu izpuščali Melbourne
Običajno je glavno merilo število grand slamov, kjer prednjači Roger Federer s 17 naslovi (podrobna statistika je na dnu tega članka). "Če pogledamo današnjo generacijo - najboljši igrajo na grand slamih. Federer, Nadal, Đoković in Murray so od Avstralije 2005 pa do lani osvojili vse grand slame, edina izjema je bil del Potrov New York leta 2009. Najboljši igrajo na največjih turnirjih, kar je načeloma veljalo skozi vso teniško zgodovino. Tu je sicer en majhen problem. V 70. in 80. letih večina najboljših ni igrala v Melbournu. Nekateri torej niso odigrali četrtine grand slamov, kar morda kaže na to, da to ni najboljše merilo. Pokaže veliko, a ima svoje napake," opozarja Petrič.

Odprta doba poreže uspehe Roda Laverja
Običajno se štetje začne šele z letom 1968, ko se je začela t. i. odprta doba, kar po mnenju radijskega novinarja dela krivico "pomembnemu igralcu - Rodu Laverju, ki pri merilu najboljši igralec do zdaj malo 'nasrka'. Leta 1962 je osvojil koledarski grand slam, nato je postal profesionalec, ko se je po petih letih vrnil, je takoj osvojil Wimbledon, nato pa leta 1969 še enkrat koledarski grand slam. Bil je res izjemen, izstopal je v svoji generaciji. Za tiste čase je bil fizično izjemno razvit, s tem je nakazal, da je kondicija izjemno pomembna, kar se je v tistem času začelo kazati tudi v drugih športih. Spomnimo se le totalnega nogometa v nizozemski reprezentanci."

Lestvica ATP relativizira
Še eno številsko merilo je lestvica ATP, ki upošteva enoletne uspehe. "Z njo morda lažje primerjamo igralce, saj relativizira značilnosti tistega obdobja. V 70. in 80. so mnogi izpuščali Melbourne, a to je veljalo za vse v tistem obdobju, torej se je to poznalo na lestvici. Manjši turnirji so imeli večjo veljavo, kar se je tudi poznalo na lestvici. Iz tega vidika lažje primerjamo različna obdobja med sabo," je prepričan Petrič.

Sampras edini med najboljšimi pod 80 odstotkov
Tudi po tej lestvici je najboljši Federer (302 tedna), drugi pa je Pete Sampras (286), pri čemer pa Petrič opozarja: "Sampras je šestkrat sezono končal na prvem mestu. Imel je odlično generacijo igralcev. Vrh je bil zelo širok, a sama špica je bila najbrž vseeno ozka. Igralci, ki so ga prehiteli - Kafelnikov, Muster, Rios, Moya, Rafter - so to storili za kratek čas. Vsi so imeli svojo specifiko (peščena igrišča ali igra servis - voley), zato je bilo Samprasu lažje biti na vrhu tako dolgo. Na drugi strani imamo pa, denimo, trojko Connors, Lendl, McEnroe, ki so skupaj vladali skoraj 15 let in si med seboj odžirali tedne na prvem mestu. Če enega izmed njih ne bi bilo, bi govorili o drugem imenu na vrhu te lestvice. Pete Sampras ima razmerje zmag 77 odstotkov, preostali najboljši igralci do zdaj pa imajo razmerje čez 80. To je tudi eden izmed kazalnikov, kako dober je igralec. Tu je Sampras malce za drugimi."

Đoković skoraj ujel Federerja po nagradah
Lestvica ATP kaže na dva finančna razreda. Prvih 50, denimo, zasluži zelo dobro, velika večina pa precej slabše. "Tenis ne more delovati ločeno od sistema, od katerega deluje. Nagradni skladi so precej višji, kot so bili nekoč. Đoković ima, denimo, z denarnimi nagradami 89 milijonov dolarjev zaslužka, Federer pa 95. Med njima je pet let razlike, Đoković po uspehih še zdaleč ni ujel Federerja, a ga je skoraj ujel po denarju, kar je neverjetno," je poudaril sogovornik in opozoril, da je ravno zato toliko govora o nastavljanju izidov na manjših turnirjih.

Federer je povsod domačin
Skoraj vsa merila na prvo mesto postavljajo Federerja, kar je tudi prvi izbor Luke Petriča: "Morda celo zaradi tistega neizmerljivega, zaradi njegovega izjemnega občutka, ker ga je dobro gledati, ima 'vau' učinek. V njegovih dvobojih čakaš na eno potezo, ki je neverjetna. Zato toliko ljudi navija zanj. Švica nima domačega grand slama, Federer pa na vsakem igra kot domačin."

Đoković lahko še napreduje
Dominator letošnje sezone Đoković med gledalci še ni tako priljubljen, kot sta Federer in Nadal. "Morda na igrišču deluje manj simpatično, zato težje dobi slavo in čast kot Federer in Nadal, ki sta se zasidrala v srca navijačev s čustvenimi trenutki po dvobojih. To smo pri Đokoviću letos še najbolje videli v finalu Roland Garrosa. Veliko je dal Wawrinki. Zdi se mi, da je takrat pokazal najpristnejša čustva. Njegovi uspehi, igre, turnirske zmage pa so zgodba zase. Že zdaj je neizpodbitno igralec top 10 do zdaj. Čez leta lahko še mnogo napreduje," je prepričan.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem je Luka Petrič razmišljal tudi o dodatnih kvalifikacijah za uvrstitev na nogometno evropsko prvenstvo, nastavljanju izidov v tenisu, možnostih za koledarski grand slam, Sereni Williams in izboru najboljšega nogometaša na svetu.

Vabljeni k poslušanju/branju:
- Podcast (klik na poslušanje celotne oddaje)
- Statistika: različna merila za najboljšega igralca
- Luka Petrič v rubriki RTV-obrazi od blizu

Glasbeni izbor Luke Petriča: Okkervil River - Dead Dog Song