V podcastu Številke smo tokrat gostili znamenitega astrofizika, ki zadnja leta deluje kot direktor Haydnovega planetarija v New Yorku, v javnosti pa pogosto prepričljivo širi jezik poljudne znanosti. Pogovarjali smo se o različnih temah: od Cosmosa do osvajanja Marsa in vesolja. Povzetek pogovora lahko poslušate tudi v oddaji Frekvenca X, ki bo na sporedu v četrtek ob 17.10 na Valu 202.

Znanost je v trendu
"Rad bi si mislil, da sta v tem trenutku znanost in vesolje v razvoju oziroma v trendu, če uporabim jezik družbenih omrežij. Vedno je dober znak, ko se ljudje prostovoljno ukvarjajo z znanostjo, o njej govorijo in uživajo, kot pa da bi o njej razmišljali kot o opravku ali obveznosti. Izobrazba in znanost bosta v 21. stoletju izjemno pomembni in bosta odločili, katere države bodo vodile svet na področju znanosti in tehnologije. Inovacije na teh področjih prinašajo zdravje, blaginjo in druge stvari, ki so v zadnjem tisočletju prinesle vrednost," leto dni po predvajanju na Cosmos gleda Tyson.

Pogovori za novo serijo
Ravno v teh dneh potekajo pogovori, da bi se Cosmos lahko kmalu vrnil z novimi deli, kar Tysona zelo veseli: "V tem trenutku še ni nič uradnega. Veliko je še zgodb, ki bi jih lahko predstavili in potegnili odnos med človeško civilizacijo in znanostjo. National Geographic in Fox ne bi dala pobude za snemanje nove serije, če se jim finančno to ne bi obrestovalo. Če bi s prvo serijo izgubila denar, potem se ne bi več vrnila. To je popolnoma preprosto dejstvo. A sta se vrnila. Če se komercialna televizija vrne k tebi in si želi še več oddaj o znanosti, potem je to res poseben trenutek. Komercialne televizije – vsaj tako velja v ZDA – nikoli niso pokrivale znanosti. Vse se je vedno vrtelo okrog slavnih ljudi, zabave, resničnostnih šovov, športa ... Zelo nam je pri srcu, da je predvsem javnost tako toplo sprejela oddajo in da je znanost lahko komercialno uspešna."

Zmote: Sonce ni rumeno, Severnica ni najsvetlejša
Tyson je znan po tem, da nikogar ne želi prepričevati, ampak govoriti zgolj o dejstvih in pogostih zmotah, kot je, denimo, da je sonce rumene barve. Tyson razloži: "Vsakdo se rad uči, če nečesa ni razumel. Ugotovil sem, da imajo ljudje to radi. Takemu človeku bi rekel 'ne, sonce ni rumeno'. Edini vzrok, da tako mislimo, je, ker ob sončnem zahodu, ko ni tako jasno, hitro pogledaš sonce in se ti zdi rumeno. A to je zaradi tega, ker ga je atmosfera spremenila v rumeno barvo. Ko je sonce sredi neba, na njem ni prav nič rumenega. Ljudje začnejo razmišljati o informacijah, ki so jih imeli za samoumevne. Devet od 10 ljudi je prepričanih, da je zvezda Severnica najsvetlejša zvezda na nočnem nebu. A to je zato, ker domnevajo, da je najsvetlejša. Ali pa jim je nekdo to rekel. Zvezda Severnica namreč ni najsvetlejša zvezda na nočnem nebu, ni niti med 40 najsvetlejšimi. Pravzaprav je precej nezanimiva zvezda. Ljudi rad opozarjam na taka napačna prepričanja, a ne zato, da bi jim uničil življenje, ampak jih popeljal v nov kraj, kjer bodo morda posvetili svetu okrog sebe malce več pozornosti."

Obtožba za civilizacijo: odnos človeka do človeka
Astrofizik je v pogovoru razmišljal, kakšno bi bilo srečanje z Nezemljani. Veliko znanstvenikov je namreč prepričanih, da bi se Nezemljani obnašali osvajalsko, a Tyson pokaže drugačno ogledalo: "Morda upravičeno razmišljajo tako. Ljudje smo ravnali z drugimi ljudmi še slabše. V preteklosti imamo dokaz, ko so se srečale različne civilizacije. Zgodilo se je, ko so Evropejci prišli v novi svet. In ni se zgodilo prvič, da je bila med obema civilizacijama tako velika razlika v tehnološkem razvoju. Za civilizacijo, ki je tehnološko manj napredna, taka srečanja nikoli niso dobra. Če imajo Nezemljani tako tehnologijo, da bi lahko prepotovali galaksijo in nas obiskali, so tehnološko prav gotovo bolje razviti kot mi. Strah pred vesoljci izhaja iz spoznanja, da vemo, kako se mi obnašamo med seboj, ne pa iz znanja ali ugibanja, kako bi vesoljci ravnali z nami. In to je pomembno dejstvo, ki ga je treba upoštevati. Dopuščamo, ugibamo, da bi bili vesoljci z nami tako hudobni, kot smo mi sami s seboj. To je res velika obtožba za našo civilizacijo. Svojo civilizacijo uporabljamo kot kazalnik, kako bi se oni vedli."

Sanje: izkoriščati vire v vesolju
Človek je pred skoraj pol stoletja osvojil Luno, a od takrat ni večjega napredka pri osvajanju vesolja, človek je večinoma nadaljeval le misije v nizki orbiti. Tyson razkrije svoje sanje: "To je sicer zanimiva tehnologija, a nismo več napredovali, nismo več premikali meja, vsaj kakor jaz razmišljam o mejah. Zame to pomeni odgovor na vprašanje - ali si danes odšel dlje kot včeraj? To pomeni premikanje mej! Ali si obiskal komet? Asteroid? Mars? Z ljudmi seveda. Če nisi, potem pač nisi premikal mej. Vprašanje, ki se postavlja, je: kaj nas lahko motivira? Ali smo lahko motivirani brez vojne? Mislim, da ja! Gospodarstvo nas lahko motivira. Prvi trilijonar bo tisti človek, ki bo znal rudariti po asteroidih, o tem ni nobenega vprašanja. Na vesolje lahko pogledamo kot nekaj oddaljenega od Zemlje, ki nima nič v povezavi z Zemljo. A Zemlja je le majhen delček neizmernih virov in energije. Moje sanje so, da bomo nekoč izkoriščali vire v vesolju, potem bi se končale vse vojne, ki so se začele zaradi dobrin. Ker vesolje nima meja pri svojih virih. No, seveda bi še vedno imeli vojne, ljudje očitno uživajo pri ubijanju drug drugega zaradi političnih ali verskih prepričanj. A ne bi več imeli vzrokov za vojne, v katerih bi se bojevali za dobrine. To so moje sanje za prihodnost."

Nima upov, da bi zapustili Osončje
Njegova sanje pa so manj optimistične pri vprašanju, ali bo človek zapustil Osončje: "Omejitvi sta dve. Ne moremo potovati dovolj hitro, da bi prišli na cilj, preden umremo. To je v resnici problem. Ne živimo dovolj časa ali pa nas rakete ne peljejo dovolj hitro. Gre za kombinacijo teh dveh dejavnikov. Na tehnološkem obzorju ni ničesar, zaradi česar bi lahko rekli, da bomo do leta 2050 lahko potovali do zvezd. Tehnološko ni ničesar, na kar bi se lahko obrnil. V moji viziji prihodnosti ne bomo zapustili Osončja - vsaj ne z ljudmi. Sonda Voyager, ki je pred letom in pol zapustila sončni sistem, je bila izstreljena leta 1977. To je bilo pred 40 leti. Želite iti na pot, čeprav 40 let sploh ne boste zapustili Osončja? Mislim, da ne. In toliko let samo zato, da zapustite Osončje, sploh se še ne pogovarjava, da bi šli na kakšen planet. Toliko let samo zato, da zapustite mesto. Skeptičen sem. Nimam velikih upov, da bi potovali k drugim zvezdam."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora (tako v slovenskem kot angleškem jeziku), kjer Neil deGrasse Tyson razmišlja še o Carlu Saganu, osvajanju Marsa, umetni inteligenci in primerjavi z rock-zvezdnikom.

Vabljeni k poslušanju/branju:
- Podcast (pogovor v slovenščini; angleščini)
- Statistika, ki je bila izhodišče pogovora
- Zbirka vaših misli o vesolju
- Vesoljski vid: Zemlja, bledikava modra pika