Začenja se enomesečni nogometni ples, ki ga ta teden v ospredje postavlja tudi podkast Številke. Predstavili smo že nekaj statistik, na pogovor pa povabili športnega novinarja Nejca Mravljo. Vabljeni k branju povzetka pogovora, celotnemu pa lahko prisluhnete na spodnji povezavi.

Kakšen odnos imate do številk, matematike in statistike?
V mladih letih sem imel kar precej težav z matematiko, v prvem letu gimnazije sem imel skoraj popravni izpit. Vedno sem bil boljši v geometriji, bliže so mi bili šestilo, geotrikotnik in ne same številke in dolgi izrazi. Ko pa sem začel komentirati, sem videl, da številke lahko veliko povedo. Nekateri pravijo, da je statistika ena velika laž, s tem se sicer čisto ne strinjam, ker lahko z njimi prikažeš marsikateri trend. Jasno pa je, da moraš to servirati umirjeno.

Francija že tretjič gosti evropsko prvenstvo, kar je petina vseh EP-jev. Si organizacijo takih turnirjev lahko privoščijo le še velike države?
Pravilno je, da je šlo z organizacije dveh držav spet na eno gostiteljico. S tem ta država lahko tisti čas živi s tem prvenstvom. Pozitivno je, da je tekmovanje organizirana v državi, ki ima nogometno tradicijo. Tako pričakujem dober obisk, vznesenost in notranji nemir. Da bo tekmovanje v Franciji, ima glavne zasluge Platini.

Če se zazreva malo v prihodnost, naslednji EP bo panevropski. Kaj menite o tem?
Videli smo, kako je bilo lani z EP-jem v košarki, nekatere države so živele s tem, druge malo manj, kar mene malce moti. Če se vrnemo na prejšnji EP v nogometu na Poljskem in v Ukrajini. Mislim, da je bila Italija v finalu proti Španiji tako intenzivno poražena ravno zaradi prevoza. To so detajli, ki na prvi pogled ne pomenijo veliko, a lahko vplivajo na končni rezultat. Za samo tekmovanje in promocijo je bolje, da je v eni sami državi.

Ta država je letos Francija. Kako v dneh pred začetkom EP-ja diha z nogometom? Kako je EP pomemben za državo kot celoto?
Mislim, da je zelo pomembno, sploh če bo reprezentanca prišla do vrhunskega rezultata. Francija preživlja zahtevne čase, od terorističnih napadov do stavk. Je v nekem nemirnem stanju. Ljudje bi začeli razmišljati tudi o malce drugih stvareh, če bi reprezentanca dosegla velik rezultat, kar pa bo precej zahtevno. Epizoda v Južnoafriški republiki 2010 je pustila velike posledice. Vzdušje je dobro, ljudstvo diha z reprezentanco.

Države gostiteljice sicer dokaj slabo začenjajo EP-je, saj so dobile le tri od 14 tekem.
Domače reprezentance imajo večji pritisk, sploh v večjih državah, kjer je tradicija, kjer so na tribunah same legende, kamere jih kažejo, predsednik pride na tribuno, vsi se kažejo, vsi se nadejajo, nato pa pokleknejo. Zato je tudi malo gostiteljic, ki so osvojile naslov prvaka. Veliko je spremenljivk, za končno zmago se mora marsikateri kamenček zložiti na pravo mesto.

Ena večjih sprememb v primerjavi s prejšnjimi tekmovanji je povečanje števila udeležencev s 16 na 24. Kako ocenjujete to razširitev?
Sem nasprotnik te razširitve, ker mislim, da evropska reprezentančna elita ne premore 24 reprezentanc, kar je skoraj polovica cele celine. Mislim, da je bil format s 16 reprezentancami pravi, tekmovanje je bilo tudi teden dni krajše. Pravo prvenstvo se bo začelo šele z osmino finala. Seveda pa je to dobro za manjše reprezentance, ker lažje pridejo tako na prvenstvo ali celo v izločilne boje. S tem so lažje mogoča presenečenja, kar pa je tudi v interesu Uefe, ki teži k pluralizmu. Zato je velika škoda, ker ni Slovenije zraven. Še nikoli se ni razdelilo toliko denarja, kot se bo letos.

Ima Slovenija dovolj kakovosti, da bi sodila zraven?
Ukrajina je bila v dodatnih kvalifikacijah nedvomno boljša, a priložnosti so bile zamujene že prej. Sploh tista v Švici. A potem se človek ozre nazaj in se spomni, na kakšen način je Slovenija prišla na SP 2002 ... Velikokrat se je žoga ravno prav odbila. Bilo je veliko sreče. Šport samo potrjuje, da se vse vrača.

Stavnice na vrh postavljajo Francijo, Nemčijo in Španijo. Kaj je vaš izbor?
Za Francijo bi dejal, da jo vidim v polfinalu, za finale pa bi se moralo res marsikaj uskladiti. Če bosta Nemčija in Francija prvi v skupini, kar se lahko zgodi, se ne moreta srečati v finalu, kar bi bilo res škoda. Kar se tiče Nemčije, se mi zdi, da ima daleč najbolj popolno ekipo, a nima več te svežine, kot jo je imela na SP-ju 2014. Vprašanje je tudi, kako lačni uspeha so še igralci, ki so bili prvaki pred dvema letoma. Podobno gledam tudi na Španijo. To sezono ima igralce, ki so odigrali daleč največ tekem v klubih, zato bodo precej iztrošeni. Španija je dobila zadnja dva EP-ja, vprašanje je, ali ima še to moč in svežino. Francija je na vrhu stavnic tudi zaradi domačega terena. Pri Franciji me sicer precej skrbi, kaj bo naredila v fazi obrambe, kjer manjka Varane.

Kdo pa so za vas tihi favoriti?
Prva mi na pamet pade Belgija, a ta ekipa vseeno nima velikih izkušenj igranja na velikem tekmovanju. Veliko je mladih igralcev, so izjemno zanimivi, na vseh igralnih mestih so pokriti, so napadalno usmerjeni. Želel bi si, da uspe Hrvatom, imajo zanimivo reprezentanco. Privoščil bi jim uspeh, a že prva ovira bo težka, to so Turki, ki so tudi zanimiva ekipa. Tam je prvi zvezdnik ekipe selektor imperator Fatih Terim. Sam pa bi si želel, da preseneti reprezentanca, od katere bi to najmanj pričakoval, denimo, Islandija.

Poslušalci Radia Slovenija vas lahko vsak petek spremljajo na Radiu GaGa. Koliko časa tam sodelujete? Kako se je začela ta zgodba?
Vse se je začelo 8. januarja 2010. Tema je bila odlaganje odpadkov. Že prej sem nastopal v oddaji Hri-Bar, kjer je bila avdicija mladih imitatorjev. Po koncu turnirja so nekatere povabili na sestanek, kjer je bil tudi Sašo Hribar. Rekel nam je, če imamo čas ob petkih dopoldne, pridite na Radio GaGa, kjer ga bomo 'srali'. Tako sem res prišel, vprašal me je, kaj sem študiral in katere like imam, nato pa mi je povedal, kaj bo tema. Vržen sem bil v vodo in sem moral plavati. Na začetku je bilo težko, a je nato šlo. Ekipa, ki se je v zadnjem času oblikovala, je pokazala, da znamo dobro funkcionirati. Oddaja ni pripravljena, včasih se prej malo slišimo. Všeč mi je, ker je veliko improvizacije in ker vsak lahko uporabi znanje, ki ga je usvojil v življenju.

Precejšnji delež vaše ekipe je športnih novinarjev.
To je na neki način razumljivo. Na športnem področju moraš biti pripravljen na vse, kar pa velja tudi za Radio GaGa. Med komentiranjem same tekme ne veš, kaj se bo zgodilo. Pred dnevi sem komentiral tekmo brazilskega prvenstva. Med polčasom je prišlo do spopada med navijači, policija je morala uporabiti solzivec, drugi polčas je bil prestavljen za deset minut. Pripravljen moraš biti zapolniti te minute. Improvizacija na GaGaju mi je na tem področju dala veliko.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora z Nejcem Mravljo (aktivirate ga s klikom na spodnjo sliko), v katerem govori o evropskem prvenstvu, največjih nogometnih pravljicah, terorizmu v športu, francoskem nogometnem prvenstvu, Janu Oblaku, Martinu Palermu, Draženu Petroviću ...

Glasbeni izbor Nejca Mravlje: Parkway Drive - Destroyer