Ta teden je bil dan števila π, ki mu posebno mesto namenjamo v podkastu Številke. Predstavili smo že nekaj zanimivih dejstev, na pogovor pa smo povabili Nika Škrleca, državnega rekorderja v pomnjenju decimalk tega števila. Vabljeni k branju povzetka, celotnemu pogovoru pa prisluhnite na spodnji povezavi.

Kdo si ne želi biti superjunak?
Motivacija za ukvarjanje s spominom je bila želja, da bi imel fotografski spomin. "Ali nima vsak človek, ki odrašča, v sebi neke želje, da bi lahko letel, da bi bil superjunak, bi imel kakšno posebno sposobnost? A tega seveda nimamo. Ideja fotografskega spomina mi je bila tako zanimiva, da sem o tem veliko bral," se spominja svojih začetkov.

Poskusil tudi z žongliranjem
Tako je med drugim prebral več nasvetov, ki naj bi pomagali k boljšemu spominu. Ena od teh naj bi bilo tudi žongliranje: "Nekje sem prebral, da žongliranje izboljšuje povezavo med možganskima poloblama, izboljšuje koordinacijo in prostorsko predstavo. Vse te stvari pa naj bi dobro vplivale tudi na ustvarjalnost. Ta poljudnoznanstveni sklep (ki je bolj kot ne le upanje) me je peljal v to, da sem se naučil žonglirati. To mi je bilo potem tudi blizu."

Preprosta metoda je miselna veriga
Hitra tableta za rešitev ne obstaja, zato je začel študirati številne tehnike pomnjenja. Ena bolj preprostih, ko si želimo zapomniti nekaj predmetov (recimo nakupovalni seznam), je tehnika verige. "Ko si želimo nekaj zapomniti, moramo poskrbeti, da bomo to informacijo lahko priklicali, zato moramo imeti do nje neki hakeljček. Tehnika deluje tako, da prvi člen povežemo z drugim z nenavadno, močno asociacijo. Nato na enak način povežemo drugi člen s tretjim in tako naprej dobimo verigo. Ta nam pomaga, da vse prikličemo v spomin. Recimo, da imamo na seznamu najprej brokoli in kuhinjske brisačke. Jaz si predstavljam, kako iz tuša pride velik brokoli, vse je polno pare in se zavije v kuhinjsko brisačko," živahno pripoveduje Škrlec. Pri tej metodi je pomembno, da je ustvarjena podoba, čim bolj drugačna od resničnosti.

Sprehodite se po svoji palači spomina
Pri recitiranju števila π si je zapomnil bistveno več elementov (ob svojem rekordu natančno 3141), zato je uporabil drugo metodo – palačo spomina. Pri tem je ključno, da za pomnjenje snovi uporablja pot po prostoru oziroma mestu. "Poti ne moremo pozabiti. Pot je zunaj nas, kot bi bila shranjena v zunanjem disku. Vedno lahko obnovim, kakšno je zaporedje sob v mojem stanovanju, kakšna je pot od stanovanja do fakultete ... Ker imamo to vedno pri sebi, jo uporabimo za strukturo, kamor vsajamo svoje podobe. Te podobe ustvarimo na čim bolj nenavadne načine, tam se premešata prostor in podoba, ki tvorita hakeljček," razlaga Škrlec.

Sprehaja se po 520 prostorih po Ljubljani
Da si je zapomnil 3141 številk, se tako v glavi sprehaja po približno 520 prostorih po Ljubljani. "Začnem v nekdanjem študentskem stanovanju, sprehodim se po vseh sobah, grem po dvigalu, v klet, v park, nato v bar, ... S časom sem postal še bolj vešč pri izkoriščanju prostorov. Ko pridem do Mini teatra, izkoristim praktično vse prostore – najprej vrata, levo spredaj je prostor za dežnike, nato WC, prostor od hostes, ... Vsaka stvar je manjša in nosi več podatkov."

Kombinira sto oseb
V vsak prostor naloži po šest številk. Ključni element je, da ima v glavi sto podob ljudi, ki imajo svojo kodno številko. Nik zase uporablja številko 31, 00 je Chuck Norris, 02 labod, 11 Tito, ki umira v krsti ... "Uporabljam sistem oseba – akcija – predmet. Če je niz šestih številk, ki si jih hočem zapomniti, 001102, ustvarim podobo: Chuck Norris, ki umira od laboda/z labodom. Če bi bil niz 021100, bi si predstavljal laboda, ki umira s šerifovo zvezdo. Te podobe nato združim v sobo," svoj sistem razloži voditelj Malih sivih celic. Ko te številke recitira, se v glavi sprehaja po prostoru in podobe prevaja nazaj v številke.

Leto pozneje je priklical skoraj vse številke
Ta sistem je precej stabilen, saj pravi, da se je na tekmovanja pripravljal le približno dva tedna. Na začetku priprav si je zaradi te metode v glavo brez težav priklical približno 90 odstotkov vseh številk, nato je le dodajal nove decimalke in jih utrjeval.

Če bi imel čas, bi napadal svetovni rekord
Prepričan je, da ta metoda nima zgornje meje pri količini zapomnjenih številk: "Zgornjo mejo predstavlja le volja posameznika, da to gradi in vadi. Ko sem sam osvojil tri tisoč številk, je bil moj tempo ob koncu že 600 decimalk v eni uri. Seveda je potem drugo, da to utrdiš." Svetovni rekrod znaša dobrih 70.000 naučenih mest števila π, to pa že nekaj časa gnezdi v njegovi glavi. "Že dolgo razmišljam o svetovnem rekordu, a se sprašujem o smiselnosti lova na rekord. Zame je zdaj smisel v tem, da delam na domišljiji, ustvarjalnosti, hkrati je tu še vidik umirjenosti, sproščenosti in koncentracije. Če bi imel absolutni čas, bi se tega lotil, morda se celo bom," razmišlja.

Odnos do π-ja nadgradil v gledališko predstavo
Po treh zmagah (2014-2016) letos ni nastopil, saj je v tem času na AGRFT-ju naredil magistrsko nalogo – predstavo Naj gre vse v π, kjer je zaokrožil svoje ustvarjanje z gledališčem in tem neskončnim številom. Letos se je že drugič zgodilo, da je po tekmovanju nekdo odrecitiral več številk kot uradni zmagovalec. Trikratni prvak poudarja težke razmere: "Velika razlika je, če recitiraš pred 150 ljudmi ali pa v kontroliranih razmerah, ko si sam v zaprtem prostoru in imaš zaprte oči. To je bil letos pomemben dejavnik, veliko je bilo napak, ker je pritisk res velik. Sam sem bil prejšnja leta zagovornik, da občinstvu govorim z odprtimi očmi, kot da igram gledališki tekst. Lani pa sem dal prioriteto temu, da sem zbran in sem prvič govoril z zaprtimi očmi in je pomagalo."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora (kliknite na spodnjo sliko), v katerem Nik Škrlec še podrobneje govori o žongliranju, opiše tekmovanje v recitiranju števila π, opiše podeljene nagrade, kako gledališki kolegi igralci dojemajo njegovo igranje s števili, koliko telefonskih številk si zapomni, tišini na odru, vodenju Malih sivih celicah, potapljanju, kako uči papagaja, ...

Video izbor Nika Škrleca