V kinematografih te dni kraljuje sedma epizoda sage Vojna zvezd, kar je priložnost, da smo na podkastu Številke govorili o znanstvenofantastičnem filmu (ki se dogaja v vesolju). Gost je programski direktor Liffa Simon Popek.

Žanrski film na splošno ni cenjen
Znanstvenofantastični film ni najbolj cenjen, kar za Popka ni presenetljivo: "Žanrski film na splošno ni cenjen, če govorimo o vesternu, znanstveni fantastiki ali komediji. Pogovarjal sem se z veliko režiserji, vsi so mi rekli, da je komedija najzahtevnejši žanr in izrazna oblika na filmu. Mnogi se je ne upajo lotiti. Znanstvena fantastika ni najbolj čislan žanr, a skozi zgodovino filma so prispevali številne mejnike, saj so vnašali nove standarde."

Revolucijo začel film Potovanje na Luno
Eno od teh revolucij je prinesel že prvi znanstvenofantastični film Potovanje na Luno (1902). Prvi filmi so bili dolgi 2, 3 minute in so prinašali zgodbe iz vsakdanjega sveta, omenjeni film pa je dolg 15 minut, prinaša zgodbo, montažo in prve posebne učinke. "Režiser Georges Melies je bil prvi, ki je začutil izrazne možnosti v spektakelskem vidiku. Predtem je bilo malo tega, skoraj nič. Brata Lumiere sta po vsem svetu poslala svoje snemalce, ki so v urbana okolja prinašali filme z eksotičnih koncev sveta. A sama nista verjela v prihodnost filma, saj sta se kmalu po iznajdbi umaknila. Melies je bil prvi, ki je postavil svoj studio in začel ustvarjati svoje čarodejsko-fantastične zgodbe. S tem ni ustvaril le prvega ZF-filma, ampak tudi prvi film v barvah. Bil je tak norec, da je lastnoročno pobarval vsak filmski fotogram. Pred nekaj leti so film barvno restavrirali. Dolgo je bila barvna verzija izgubljena. Razumel je izrazno moč fikcije."

Družbena napetost se je slikala v filmih
Do večjega razmaha tovrstnih filmov (Dan, ko bo obstala Zemlja) je prišlo po koncu druge svetovne vojne. V njih je bilo čutiti napetost med največjima političnima blokoma. "50. leta so bila čas histerije in radikalnih zaostrovanj med velesilama. Neskončno število ZF-filmov so bile politične prispodobe. To so bili zakamuflirani filmi o ogroženosti Američanov s komunisti. Takrat ni bilo mogoče snemati realističnih filmov. V tem času lahko izpostavimo še Invasion of Body Snatchers. To je bilo zelo razburljivo obdobje. Takrat se noben večji studio ni želel ukvarjati s tem, zato so to bili vse B-filmi. Ta žanr je prišel v A-ligo pozneje v 60. letih z nekaterimi adaptacijami Julesa Verna," je razložil Popek.

Kubrick je vedno oral nove ledine
Danes za najboljši film v tem žanru velja 2001: Odiseja v vesolju (1968), pod katerega se je podpisal Stanley Kubrick, eden najžlahtnejših režiserjev v zgodovini tega medija. Programski direktor Liffa razmišlja: "Kubrick je vedno oral nove ledine. Zdi se mi, da je počakal, da je šel prvi val nekega trenda, potem pa je dal on svoj statement 'tako se dela filme'. To smo videli z valom vietnamskega filma (Full Metal Jacket), horror filma (Shining), noir (Killing), politično satiro (Dr. Strangelove) in enako velja tudi znanstveno fantastiko. Pred Odisejo ni bilo enega decentnega ZF-filma, ki bi ga resno občinstvo dojemalo kot umetniško delo. On se je tega lotil. Prvi odzivi so bili mešani, ljudje niso bili pripravljeni na tak film. Kubrick je vedno iskal nove možnosti znotraj žanra."

V evropskem filmu je opaziti senzibilnost
Kubrickova Odiseja je bilo celostno filmsko doživetje (tudi zvok, slika, učinki), na drugi strani pa velja omeniti film Solaris, ki je prepričal s svojo zgodbo. V besedah Simona Popka: "Opaziti je evropsko senzibilnost, vidimo bolj eksistencialni tip ZF, ki je temeljil na literaturi takratnega časa. Čislani so bili sploh vzhodnoevropski avtorji, kot so Stanislaw Lem, Ivan Jefremov, brata Strugacki ... Ti avtorji so bili priljubljeni tudi na Zahodu. V evropskem filmu nikoli ni bilo toliko denarja, da bi se šli ekstravagance. Če je sovjetski film zapravljal denar, ga je za spektakle tipa Vojna in mir."

Učinki ne pomagajo, če ni ideje
Prikazovanje vesolja je lahko drago, a po drugi strani marsikaj lahko reši dobra ideja, kar velja za Solaris. "Ideja je pogosto največ oziroma vse. Eden najvplivnejših ZF-filmov je La Jette Chrisa Markerja. Gre za ničproračunski, črno-beli, 40-minutni film, ki ga je posnel sopotnik novega vala. Film je sestavljen zgolj iz fotogramov, a ta ideja o identiteti in vse, kar je pozneje prišlo v mainstream, je bilo že tam. Leta 1995 je Terry Gilliam posnel predelavo, šlo je za 12 opic z Bruceom Willisom. La Jette je bil neskončno vpliven, ni režiserja, ki tega ni videl. V znanstveni fantastiki je moč ideje tako zelo močna. Noben učinek ti ne pomaga, kar smo dobro videli pri trilogiji predzgodbe Vojne zvezd."

Lucas je bil v začetku zelo abstrakten
Prav Vojna zvezd je najslovitejši izdelek tega žanra, čeprav sprva nihče ni prepoznal njegovega potenciala filma Georgea Lucasa. "Zanimivo je, kako so film dojemali ljudje, ki so sodelovali pri ustvarjalnem procesu nastajanja filma. Ljudje so se spraševali, kaj Lucas sploh snema, saj tu sploh nič ni, samo malo se premikajo naokrog in se neki sabljajo. Nikomur ni bilo jasno. Lucas je izhajal iz estetike 60. let. Bil je sploh eden prvih študentov režije. Bil je eksperimentalni filmski režiser. V svojih zgodnjih študentskih filmih je snemal avtomobile, ki se preganjajo, vse je bilo abstraktno, kjer ni bilo nobene zgodbe in naracije. Tudi njegov prvi film THX 1138 je bil abstrakten. Film je pogorel, za studio je bilo veliko razočaranje. Lucas pa je imel toliko smisla, da je razumel, da v primeru še enega podobnega filma ne bo več dobil priložnosti. Zato je zavestno posnel Ameriške grafite. Znamenita je njegova izjava 'Občinstvo je treba manipulirati in jesti ti morajo z roke.' Bil je velemojster prodajanja poceni emocij," je prepričan Popek.

Zadnjo besedo bodo dali obiskovalci
Danes ima pravice nad franšizo Disney, kar Popku ni najbolj všeč: "Sedma epizoda me je kar malo presenetila, a malo se bojim, da bo zdaj nastala 'štanc mašina', a pustimo se presenetiti. Šli bodo po logiki Kuj železo, dokler je vroče. Vsekakor ne bodo prišli le do 9. dela. To govorimo res o velikem denarju, konec koncev bi bili neumni, če bi nehali. Zadnjo besedo bodo dali obiskovalci, dokler bodo ti hodili v kino, bodo snemali še naprej."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Simon Popek govori še o številnih drugih filmih, seznam z napovedniki lahko preverite spodaj.

Filmi, o katerih je bil govor (ne le ZF):
- Potovanje na Luno (Le Voyage dans la Lune, 1902)
- Potovanje na Luno (Le Voyage dans la Lune, 1902, barvna različica)
- Dan, ko bo obstala Zemlja (The Day the Earth Stood Still, 1951)
- Invazija tretjih bitij (Invasion of the Body Snatchers, 1956)
- Plan 9 from the Outer Space (1959)
- Mesto slovesa (La Jette, 1962)
- Jesse James Meets Frankenstein's Daughter (1966)
- Planet opic (Planet of the Apes, 1968)
- 2001: Odiseja v vesolju (2001: A Space Odyssey, 1968)
- THX 1138 (THX 1138, 1971)
- Solaris (Solaris, 1972)
- Vojna zvezd (Star Wars, 1977)
- Stalker (Stalker, 1979)
- Osmi potnik (Alien, 1979)
- Stvor (The Thing, 1982)
- Maja in vesoljček (1988)
- Psiho (Psycho, 1998)
- Ghosts of Mars (2001)
- WALL-E (WALL-E, 2008)
- Avatar (Avatar, 2009)
- Luna (Moon, 2009)
- Lovec oblakov (2009)
- Gravitacija (Gravity, 2013)
- Medzvezdje (Interstellar, 2014)
- Vojna zvezd: Sila se prebuja (The Force Awakens, 2015)
Glasbeni izbor Simona Popka: Johan Strauss - An der schönen blauen Donau