Zavod ima v Sloveniji svoja skladišča na več kot 200 lokacijah, ki imajo v teh dneh precej dela. Vlogo in delovanje zavoda je v pogovoru za MMC predstavila vodja sektorja za državne blagovne rezerve Lojzka Sever.

Sorodna novica V Slovenijo prispela donacija 300.000 zaščitnih mask

Razlogi za vaše delovanje so nestabilnost trga, večje nesreče in vojne. Kako zahteven dogodek je pandemija, ki smo ji priča, z vaše perspektive?
Delovanje Zavoda RS za blagovne rezerve je v času pandemije gotovo zelo zahtevno, čeprav imamo izkušnje iz preteklih sprostitev. Na podlagi dveh sklepov Vlade RS smo sprostili vso zaščitno opremo, potrebno za zaščito pred novim koronavirusom, ki smo jo imeli v svojih skladiščih. Sprostili smo več kot 125.000 različnih mask, več kot 2,2 milijona rokavic, več kot 7000 kombinezonov in več kot šest ton dezinfekcijskih sredstev. V zadnjem času nam je uspelo nabaviti dodatna zaščitna sredstva in vsa smo že predali Civilni zaščiti, in sicer: 513.000 mask, 2,3 milijona rokavic in 10 ton dezinfekcijskih sredstev.

Ob kakšnih dogodkih ste po osamosvojitvi sprostili največ rezerv?
Od osamosvojitve dalje so bile blagovne rezerve večkrat sproščene. Naj omenim le nekaj takih dogodkov:
- Leta 2003 je bila zaradi suše sproščena koruza.
- V letih 2009 in 2010 so bila sproščena protivirusna zdravila in cepiva proti pandemski gripi.
- Leta 2014 smo sprostili živila (moko, sol, olje, sladkor, mleko in testenine) za potrebe nujne pomoči socialno ogroženega prebivalstva.
- V letu 2014 je Zavod dal v uporabo elektroagregate in peči za ogrevanje ter sprostil petrolej za ogrevanje kot pomoč zaradi naravne nesreče, snegoloma in žledoloma.
- V letih 2015 in 2016 pa so bile sproščene blagovne rezerve, ki so bile namenjene oskrbi prebežnikov oziroma nastavitvenih centrov (zdravila, medicinski pripomočki, mleko, voda, sredstva za osebno in kolektivno zaščito, kurilno olje in dizelsko gorivo za ogrevanje nastanitvenih centrov), s tem v povezavi pa tudi sprostitev zaščitnih ograj za postavitev na južni meji.

Koliko časa sicer traja, da se rezerve spet popolnijo?
Zavod si prizadeva blagovne rezerve nadomestiti čim prej, zagotovo pa v roku, ki ga določi vlada. Čas nadomestne dobave je odvisen od razpisnih postopkov in od ponudbe na trgu.

Sorodna novica "Diplomacija mask" - Kitajska skuša z donacijami spremeniti naracijo pandemije

Blago naročate v skladu z javnimi naročili. Ali v kriznih časih obstaja kakšna izjema?
Menimo, da trenutno v Sloveniji poteka daleč najpomembnejše in najzahtevnejše javno naročilo po osamosvojitvi. Najbrž ni nikogar, ki ne bi vedel, kaj se v tem trenutku išče. V teh kriznih časih, ko vsa Slovenija išče zaščitna sredstva, vsa naročila potekajo v skladu s 46. členom ZJN-3. Le ta namreč določa, da se zaradi skrajne nujnosti, nastale kot posledica dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti, naročilo lahko odda po postopku s pogajanji brez predhodne objave. ZJN-3 v 27. členu tudi določa izjeme ‒ tudi za javna naročila za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ali takojšnjo preprečitev nastanka neposredno grozeče škode ob naravni ali drugi nesreči, skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Ali iz teh rezerv pomagate tudi drugim državam (nedavno je bila ponujena pomoč Hrvaški ob potresu)?
Vlada lahko sprejme sklep, da se državne rezerve lahko uporabijo za pomoč drugim državam. Leta 2014 so bila na primer sproščena zdravila za potrebe nujne pomoči Srbiji ter Bosni in Hercegovini ob poplavah.

Kdo določa, kaj vse sestavlja te rezerve?
Vlada s petletnim programom blagovnih rezerv določa vrste in količine blaga. Predlog programa vladi pošlje ministrstvo, pristojno za preskrbo ‒ torej Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki program predhodno uskladi z ministrstvi, pristojnimi za posamezno področje – ministrstvo za obrambo, za finance, za kmetijstvo, za industrijo, za energetiko, za zdravstvo ... Na osnovi petletnega programa so izdelani letni programi, ki jih sprejema Upravni odbor Zavoda. Na osnovi letnih programov Zavod izvede javne razpise, na podlagi katerih izbere ponudnike blaga oz. skladiščnike.

Kako pogosto se ta seznam obnavlja oziroma spreminja?
Petletni program določa vrste in količine blaga v blagovnih rezervah. Če vlada oceni, da obstaja potreba po dodatni vrsti, lahko kadar koli sprejme sklep oz. spremembe 5-letnega programa.

Sprašujem zaradi konkretnega primera, ko je najbrž zdaj več poudarka na medicinskih pripomočkih?
Sestava se spreminja znotraj posameznih skupin blaga, vendar ne bistveno. Npr. v okviru sredstev za osebno in kolektivno zaščito se lahko doda nakup nove vrste blaga, potrebnega za zaščito pred koronavirusom. V večini primerov pa gre le za dodatne nabave že obstoječih vrst.

Sorodna novica Švicarji bodo na trg dali 15.300 ton kave iz medvojnega časa

Ali lahko poveste kakšen primer, ko se je kaj črtalo in se potem sprosti na trg? Lani so se denimo v Švici po dolgem času odločili, da s svojega seznama črtajo kavo.
Če je v programih dela načrtovano zmanjšanje zalog posamezne vrste blaga, jih Zavod proda ali skladiščniku ali drugim potencialnim kupcem.

Kaj naredite, ko se bliža rok uporabe za kakšno živilo?
Sistem skladiščenja in obnavljanja živil ima Zavod oblikovan tako, da do preteka roka uporabe ne prihaja. Rok trajanja posameznih živil je popolnoma enak roku trajanja živil, ki so na trgovskih policah. Pri proizvodih, kjer je določen rok trajanja, je rok obnavljanja praviloma enak polovici roka trajanja. Koruzo praviloma obnavljamo vsako leto, pšenico pa na tri leta itd. V rokih obnavljanja se blagu zaradi biološko-kemijskega staranja tržna vrednost ne sme spremeniti. Državne blagovne rezerve se obnavljajo na podlagi dolgoročnih pogodb, ki jih ima Zavod sklenjene z upravljavci skladišč oz. skladiščniki.

Med živilske rezerve spadajo tudi meso, v konkretnem primeru gre za žive živali. Kdo skrbi za njih?
Zavod ima sklenjene pogodbe s kmetijskimi gospodarstvi, zadrugami in kmeti. Izbrani ponudnik je dolžan vzdrževati pogodbeni stalež živali, in sicer na način, da je pogodbeno št. živali (ki zagotavlja dobavo pogodbene količine mesa) ves čas na razpolago. Ko odrasla žival dozori, jo rejec proda in uhlevi mlado žival. Pogodba je sklenjena za nedoločen čas. Zavod je lastnik pogodbenega staleža živali, ki jih redno kontrolira. V primeru odpoklica pa je rejec dolžan zagotoviti meso v klavnici. V zalogah blagovnih rezerv so tri vrste mesa oz. živali, in sicer mlada pitana goveda, prašiči in piščanci.