Glavna slovesnost, ki bo trajala kar tri dni, bo letos potekala v Hamburgu. Med povabljenimi gosti so nemška kanclerka Angela Merkel, predsednik Horst Köhler, župan Hamburga Ole von Beust in več kot sto veleposlanikov držav z vsega sveta. Moto letošnje proslave bo "Nemčija - narod kulture", zaznamovale pa jo bodo številne slovesnosti. Praznovanje se bo začelo z mašo v cerkvi svetega Mihaela v Hamburgu, ki naj bi se osredotočila na integracijo priseljencev v nemško družbo, nemški politiki pa opozarjajo tudi na porast skrajne desnice predvsem v vzhodni Nemčiji, ki na svojo stran pridobiva vse več mladih.

Kako se je Nemčija razdelila?
Nemčijo so si po koncu 2. svetovne vojne razdelile zmagovalne velesile ZDA, Sovjetska zveza, Francija in Velika Britanija, ki so vsaka nadzorovale določen del države. Enako se je zgodilo z glavnim mestom Berlin, pa čeprav je ta segal globoko v sovjetsko ozemlje. Čeprav je bil namen povojnih arhitektov ta, da bi okupacijske sile Nemčiji složno vladale v okviru meja, ki so jih postavili leta 1947, pa sta naraščanje napetosti med zahodom in vzhodom in začetek hladne vojne pripeljala do tega, da so se zahodne sile (Francija, Velika Britanija in ZDA) leta 1949 povezale v Zvezno republiko Nemčijo (ZRN) in nadzorovale zahodni Berlin ter izključile Sovjetsko zvezo, ki je istega leta ustanovila Nemško demokratično republiko (NDR) z vzhodnim Berlinom na čelu.

Razkol med zahodom in vzhodom
Od leta 1948 dalje se je zahodna Nemčija pod nadzorom ZDA, Francije in Velike Britanije oblikovala v zahodno kapitalistično državo z izjemno uspešnim tržnim gospodarstvom (imenovali so jo kar gospodarski čudež) in demokratičnim političnim sistemom. Na drugi strani se je v vzhodni Nemčiji vzpostavil avtoritarni politični sistem s sovjetskim planskim gospodarstvom. Čeprav vzhodna Nemčija ni bila revna država, so mnogi njeni državljani z zavidanjem pogledovali k svojim zahodnim sosedom, ki so bili upravičeni do političnih svoboščin in gospodarske blaginje.

Meja tako ni bila več samo meja med dvema med seboj politično, gospodarsko in kulturno različnima si oblastema, ki sta si sovražno stali nasproti, ampak je bila meja med dvema popolnoma nasprotujočima si blokoma. To je vodilo k vedno večjemu številu vzhodnih Nemcev (med letoma 1949 in 1961 kar 2,6 milijona), ki so prek zahodnega Berlina bežali na zahod.

Po padcu zidu konec uradne delitve
Simbol delitve ne samo Nemčije, temveč vsega sveta na Vzhod in Zahod med hladno vojno je bil berlinski zid. Berlinski zid, poznan tudi kot protifašistična zaščitna trdnjava in simbol hladne vojne, je kar 28 let delil zahodno in vzhodno Nemčijo. Gradnja zidu se je začela 13. avgusta 1961, dokončno pa je bil zid porušen 9. novembra leta 1989, kar simbolizira tudi konec hladne vojne.

Po prvih svobodnih volitvah v Nemški demokratični republiki marca 1990 so se začela pogajanja med obema deloma Nemčije, ki so svoj vrh dosegla s podpisom Pogodbe o združitvi. Pogajanja med ZRN-jem in NDR-jem ter štirimi okupacijskimi silami so vodila v t. i. Pogodbo dva plus štiri, ki je združeni nemški državi podelila popolno suverenost. Uradna združitev obeh Nemčij se je zgodila 3. oktobra 1990 ob polnoči, ko se je pet znova ustanovljenih vzhodnih zveznih dežel (Brandenburg, Mecklenburg-Vorpommern, Saxony, Saxony-Anhalt, Thuringia in Berlin) uradno pridružilo ZRN-ju.

Delitev in novo združitev je Nemčija drago plačala
S padcem berlinskega zidu se je končalo eno najbolj bolečih poglavij nemške zgodovine po koncu 2. svetovne vojne, izginila je meja med ljudmi, Evropa pa je stopila bliže združitvi. Vendar skoraj 20 let po padcu zidu delitev in prepad med vzhodom in zahodom še vedno, morda še bolj kot kadar koli prej, obstajata. Kar 85 odstotkov vzhodnih Nemcev in 74 odstotkov zahodnih Nemcev je namreč prepričanih, da Nemci še vedno ne tvorijo enotnega naroda, vsak peti Nemec pa si celo želi, da bi zid še vedno stal.

Tudi nemško gosdpodarstvo je za združitev obeh Nemčij plačalo visoko ceno. V letih po združitvi skoraj ni bilo zaznati gospodarske rasti, kar je tudi vplivalo na nezadovoljstvo nekaterih z združitvijo. Glavni razlog za visoko ceno, po nekaterih podatkih naj bi ta znašala 1,5 milijarde evrov, je bil slab gospodarski položaj Vzhodne Nemčije, menjalni tečaj med vzhodno- in zahodnonemško valuto pa je bil umetno napihnjen, da bi valute lahko menjali v razmerju 1:1.

Kako je v Nemčiji danes?
O morebitnih razlikah, ki še vedno obstajajo med zahodno in vzhodno Nemčijo, smo povprašali dopisnika RTV Slovenija iz Nemčije Boštjana Anžina, ki je za MMC povedal, da razlike med obema Nemčijama še vedno obstajajo. Vzhod se še vedno prazni, odhajajo predvsem mlajši, brezposelnost je na vzhodu mnogo višja kot na zahodu, pa tudi plače še vedno močno zaostajajo za zahodom.

Tudi socialne težave so na vzhodu mnogo večje kot na zahodu, kar je po mnenju mnogih tudi razlog za razmah skrajnega desničarstva. "Mnogi pravijo, da zid v glavah ljudi ostaja – zanimivo je tudi, kako slabo zahodnjaki poznajo mesta na vzhodu in obratno," je še povedal Anžin.

Brina Tomovič