Z Avstrijsko državno pogodbo (ADP) je Avstrija deset let po koncu druge svetovne vojne dobila povrnjeno polno suverenost in se podala na pot stabilnega demokratičnega in gospodarskega razvoja.

ADP so na dvorcu Belvedere predstavniki zavezniških okupacijskih sil in takratni avstrijski zunanji minister Leopold Figl podpisali 15. maja leta 1955, dobra dva meseca pozneje, ko je vseh pet pogodbenic deponiralo ratifikacijske listine, pa je začela veljati. Pet mesecev po podpisu pogodbe so Avstrijo zapustile še zadnje okupacijske sile, 14. decembra pa je bila država sprejeta v Združene narode.

Tolikokrat omenjeni 7. člen
Z dokumentom so bile obnovljenje avstrijske državne meje, za Slovenijo pa je še posebej pomemben 7. člen pogodbe, ki določa obveznosti Avstrije do slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Ker naša severna soseda teh obveznosti še vedno ni v celoti izpolnila, ostaja uresničevanje zaščite slovenske manjšine tudi 55 let po podpisu ADP-ja aktualno vprašanje v odnosih med Ljubljano in Dunajem.

Prav zato je slovenski zunanji minister Samuel Žbogar v petek avstrijskemu kolegu Michaelu Spindeleggerju poslal pismo, v katerem je izrazil pričakovanje slovenske vlade, da bo Avstrija dosledno izvajala mednarodnopravne obveznosti do slovenske manjšine.

Žbogar: Vprašanje manjšin se mora rešiti še letos
Žbogar se je pri tem skliceval na 7. člen ADP-ja in druge mednarodnopravne instrumente o varstvu narodnih manjšin. Slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina pa je kopije pisma posredoval tudi veleposla nikom Francije, Velike Britanije, ZDA in Rusije, ki so bile poleg Avstrije podpisnice pogodbe.

"Slovenija želi poudariti, da vprašanje človekovih pravic in pravic manjšin ni zgolj notranja zadeva posamezne države, ampak je hkrati tudi skrb mednarodne skupnosti, ki je v ta namen oblikovala številne mednarodne mehanizme, vključno z ustreznimi postopki za njihovo izpolnjevanje," je med drugim v pismu zapisal Žbogar in ponovno izrazil pričakovanje, da se bo še letos rešilo odprto vprašanje manjšine med državama.

Slovenija se ima za naslednico v pogodbi
Zunanje ministrstvo je ob 55. obletnici ADP-ja tako znova poudarilo, da je Slovenija država naslednica po nekdanji Jugoslaviji in se zaradi svojega pravnega interesa ter politične upravičenosti šteje za naslednico v pogodbi.

Za Slovenijo je Avstrija prijateljska soseda, s katero živimo v zglednih in dobrih odnosih, hkrati pa tudi ena prvih držav, ki so priznale neodvisnost in suverenost Slovenije. Ob letošnji obletnici ADP-ja se zato Slovenija tudi pridružuje čestitkam ob jubileju. Obenem pa je slovensko ministrstvo ob tej priložnosti izrazilo pričakovanje, da se bosta v Avstriji, na avstrijskem Koroškem in Štajerskem izoblikovala ustrezna politična pripravljenost in primerno ozračje za dosledno in celovito izpolnjevanje njenih mednarodnopravnih obveznosti, ki izhajajo iz 7. člena ADP-ja, tako glede neposredne zaščite manjšine kot tudi drugih vprašanj, ki se v pogodbi nanašajo na manjšino in s tem na slovenske nacionalne interese.

Sem spada tudi vprašanje postavitve dvojezičnih krajevnih napisov, ki kljub obstoju pravne podlage ter številnim odločbam avstrijskega ustavnega sodišča v prid manjšini še vedno ostaja nerešeno. Skupno članstvo v Evropski uniji je odnose med Slovenijo in Avstrijo še okrepilo, z vstopom v schengensko območje pa so se tudi odprle meje med državama.

Manjšine odlična priložnost za nabiranje političnih točk
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je dejal, da je manjšina na Koroškem "danes zgolj žrtev cenenega pridobivanja političnih točk". V uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu so v zadnjih dneh že večkrat izrazili zaskrbljenost, da se pretekli dogodki v zvezi z bombnimi atentati na Koroškem v 70. letih prejšnjega stoletja izrabljajo za dnevnopolitične teme tako v Sloveniji kot v Avstriji. Po besedah ministra Žekša ta dejanja pomenijo odvračanje pozornosti od bistvenih nerešenih vprašanj položaja slovenske manjšine v Avstriji.

Obletnice podpisa pogodbe se bodo sicer v Avstriji spomnili s slovesnostjo na dvorcu Belvedere, kamor je kancler Werner Faymann povabil številne avstrijske politike, umetnike, predstavnike medijev in verske dostojanstvenike.