Ob jubileju je Mednarodni križ znova pozval k doslednejšemu spoštovanju določil konvencij, ki jih je do danes ratificiralo kar 194 držav.

Mednarodni odbor Rdečega križa, ki velja za mednarodno priznanega "varuha" štirih leta 1949 podpisanih konvencij, je ob njihovi 60. obletnici tako države kot tudi oborožene skupine, ki jih konvencije prav tako zavezujejo, pozval, naj izkažejo politično voljo in naj si prizadevajo, da bodo v konvencijah zapisane pravne zaveze postale bolj del stvarnosti na bojiščih.

"Na terenu smo redno priča kršitvam mednarodnega humanitarnega prava, od množičnega razseljevanja civilistov do nediskriminatornih napadov in zlorab zapornikov," je opozoril predsednik ICRC-ja Jakob Kellenberger. "Celo vojne imajo svoje meje, in če bi se obstoječa pravila bolj spoštovala, bi se lahko izognili velikemu delu trpljenja, ki ga prinašajo oboroženi spopadi."

Kellenberger je priznal, da obstaja tudi pozitivna stran, saj so kršitve ženevskih konvencij, ki ostanejo neopažene v mednarodni skupnosti, vse redkejše. "Odgovorni so zaradi svojih dejanj vse pogosteje privedeni pred roko pravice, in to je znamenje napredka."

Ženevske konvencije so skupaj s protokoli najpomembnejši obstoječi okvir za zaščito civilistov in bolnih, ranjenih ter ujetih borcev, med drugim pa opredeljujejo tudi humanitarni mandat ICRC-ja, ki zajema obiske zapornikov, organizacijo pomoči in reševanja, ponovno združevanje ločenih družin ter druge humanitarne dejavnosti v oboroženih
spopadih.

Vse bolj zapleteni spori
V človekoljubni organizaciji Oxfam so ob obletnici izpostavili nasilje v Afganistanu, Kolumbiji, Demokratični republiki Kongo in Sudanu kot primer vse bolj nediskriminatorne narave modernih konfliktov. "Ugotavljamo, da sta bili zadnji dve leti eni najhujših za civiliste v spopadih," je dejala vodja mednarodne pisarne Oxfama v New Yorku Nicole Widdersheim.

Dodaten izziv obstoječim pravnim zavezam so predvsem vse bolj sofisticirane in oborožene uporniške skupine, dele konvencij pa so po napadih 11. septembra 2001 pod vprašaj postavile tudi nekatere od najmočnejših držav sveta z ZDA in Veliko Britanijo na čelu. Po letu 2001 se je med ICRC in administracijo tedanjega ameriškega predsednika Georgea Busha vnel prepir zaradi njegove t. i. vojne proti terorizmu, ki pa naj bi se s prihodom Baracka Obame v Belo hišo bolj ali manj končal.

"V zadnjih letih je bil pomen mednarodnega humanitarnega prava postavljen pod vprašaj, saj postajajo oboroženi spopadi vse kompleksnejši, razlikovanje med borci in civilisti vse težje, pojavljajo pa se tudi novi pojavi, kot sta terorizem in asimetrično bojevanje," je ob obletnici konvencij priznal Kellenberger, a dodal, da ostajajo obstoječa pravila mednarodnega humanitarnega prava nedvomno relevantna.

"Sočasno je treba razjasniti določene ključne koncepte današnjih oboroženih spopadov in okrepiti nekatera še vedno nezadostna pravila ... Bilo bi tudi dobrodošlo nadalje razviti določene pravne vidike, še posebej tiste, ki zadevajo oborožene spopade, ki niso mednarodni," je še opozoril predsednik ICRC-ja.

Le polovica slišala za konvencije
ICRC je sicer v luči 60. obletnice ženevskih konvencij naročil javnomnenjsko raziskavo "Naš svet: Pogledi z bojišča" o tem, kako ljudje v državah, kjer dejansko potekajo oboroženi spopadi, ocenjujejo, kaj je sprejemljivo ravnanje v spopadih in kako učinkovite so ženevske konvencije. Raziskava je zajela 4.000 ljudi v osmih državah - Afganistanu, Kolumbiji, DR
Kongo, Gruziji, Libanonu, Liberiji, na Filipinih in Haitiju.

Kar tri četrtine vprašanih je mnenja, da bi morale obstajati omejitve glede tega, kaj bojujoče se strani lahko in česa ne smejo početi, a hkrati jih je na vprašanje, ali vedo, da ta pravila že obstajajo in ali so že kdaj slišali za ženevske konvencije, le polovica odgovorila pritrdilno. Od
tega jih 56 odstotkov verjame, da ženevske konvencije dejansko prispevajo k manjšemu trpljenju civilistov v vojnah.

Po besedah direktorja ICRC za mednarodno pravo Philipa Spoerrija je raziskava potrdila široko podporo temeljni ideji ženevskih konvencij in mednarodnega humanitarnega prava nasploh - da je določeno ravnanje, kot je pobijanje civilistov, ugrabljanje, mučenje, uničevanje verskih objektov, plenjenje in spolno nasilje, tudi v oboroženih spopadih nesprejemljivo. Hkrati pa je na žalost tudi razkrila, da je zaznan učinek napisanih pravil
na terenu mnogo manjši od načelne podpore tem pravilom.