"Konvencija je danes ravno tako pomembna kot leta 1951," je povedal ob obletnici visoki komisar ZN-a za begunce Filippo Grandi. "Ostaja instrument, ki rešuje življenja," je dejal.

Komisar je ob tem poudaril, da družba beguncev že dolgo več ne sprejema z odprtimi rokami, ampak jih dojema kot grožnjo. Poleg tega tihotapci ljudi pod pretvezo konvencije ljudem dajejo lažno upanje in od njih za tihotapljenje zahtevajo velike vsote denarja.

Vendar pa zaradi tega še ni treba kritizirati konvencije, je dejal profesor prava migracij na univerzi v švicarskem Bernu Alberto Achermann. "Ne moreš odpraviti nekega sistema samo zato, ker ga nekateri izkoriščajo," je dejal.

Tihotapci ljudi prebežnike tihotapijo tudi v Evropo oz. Evropsko unijo, ki se je z velikim begunskim valom spoprijela predvsem v letih 2015 in 2016, ljudje pa čez Sredozemsko morje v Evropo prihajajo še danes. Po oceni Grandija je azilni sistem v Evropi na meji svojih zmogljivosti. Vendar za to ni kriva konvencija o beguncih, ampak je treba spremeniti sistem.

Prosilce za azil je treba hitreje – v nekaj tednih – preveriti in zavrnjene čim prej poslati nazaj. "Če bi bil sistem učinkovitejši, bi bilo tudi manj zlorab," je povedal.

Samo konvencija ne zadostuje

V konvenciji po besedah profesorice za pravo migracij in človekove pravice na univerzi Erlangen-Nürnberg v Nemčiji Anuscheh Farahat manjka delitveni ključ, v skladu s katerim državam v bližini kriznih žarišč in tistim, ki so na zunanji meji EU-ja, ne bi bilo treba sprejeti večine prebežnikov. Izrazila je bojazen, da bodo skušale evropske države v prihodnjih letih zaščito beguncev še bolj prenesti na tretje države.

"Dobro je, da imamo konvencijo, a samo ta ne zadostuje. Potrebujemo učinkovitejšo zaščito, ki bo omogočila, da ljudem ne bo treba živeti v človeka nevrednih razmerah," je povedala Farahatova.

Ženevsko konvencijo o beguncih so sicer sprejemali dobrih šest let po koncu druge svetovne vojne, ko je bilo v Evropi še vedno na sto tisoče beguncev. Konvencijo, ki danes velja za "magno carto" mednarodne zaščite pravic beguncev, so delegati sprejeli 28. julija 1951 po treh tednih trdih pogajanj.

Konvencija podrobneje določa pojem begunca in določa njihove pravice. Beguncem po konvenciji pripadata svoboda veroizpovedi in prostega gibanja, pa tudi pravica do dela, do pridobivanja izobrazbe in pravica do pridobitve potnih listin. Konvencija sicer določa tudi obveznosti beguncev do države, ki jih je sprejela.