Kot je pred srečanjem z visoko zunanjepolitično predstavnico Unije Federico Mogherini poudaril Abas, ki se v Bruslju sestaja z zunanjimi ministri članic, med priznanjem Palestine in obnovitvijo mirovnih pogajanj z Izraelom ni protislovja.

Evropska unija je po Abasovih besedah za Palestince prava partnerica in prijateljica. Federica Mogherini je Abasu zatrdila, da EU odločno vztraja pri stališču, da edina realistična rešitev konflikta med Izraelom in Palestino temelji na dveh državah z Jeruzalemom kot glavnim mestom obeh.

Z zunanjimi ministri se je pred približno mesecem dni sešel tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu. Glavno sporočilo Unije je tedaj bilo, da ne bo sledila Združenim državam, ki so na začetku decembra lani priznale Jeruzalem kot glavno mesto Izraela, kar je obsodila praktično celotna mednarodna skupnost, vključno z ameriškimi zaveznicami. Spomnimo, Izrael si lasti tako zahodni kot vzhodni del, ki ga je vojaško zasedel leta 1967 in si ga v nasprotju z mednarodnim pravom pripojil leta 1980.

Ena izmed osrednjih tem današnjih pogovorov med Abasom in evropskimi ministri naj bi bilo vprašanje začetka pogajanj o novem sporazumu med EU-jem in Palestino, t. i. sporazumu o pridružitvi, a za zdaj ni jasno, kakšen izid je mogoče pričakovati.

EU sicer poudarja, da lahko takšen sporazum začne veljati, šele ko bo Palestina priznana država. Samostojno Palestino trenutno priznava deset članic Unije: Bolgarija, Poljska, Portugalska, Švedska, Malta, Ciper, Češka, Slovaška, Madžarska in Romunija.

Francija za sporazum, Nemčija zadržana
Za začetek pogajanj o sporazumu naj bi si najbolj prizadevala Francija. Tako je francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian poudaril, da bi EU moral dati Palestincem perspektivo tesnejših vezi z izrazom volje po premiku od začasnega dogovora k sporazumu o pridružitvi.

Na drugi strani je Nemčija bolj zadržana. Nemški državni sekretar za evropske zadeve Michael Roth je poudaril, da je za EU prednostna naloga ohraniti enotno stališče ter da bi morala Unija posredovati jasno sporočilo podpore, a pod pogojem, da se morajo vse strani zavezati k mirni in politični rešitvi ter se izogibati nadaljnjemu stopnjevanju napetosti.

Slovenija vse bližje priznanju
Abas se je v Bruslju danes že srečal s slovenskim zunanjim ministrom Karlom Erjavcem, s katerim sta se pogovarjala o bližnjevzhodnem mirovnem procesu, razmerah v regiji in dvostranskem sodelovanju, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve.

Slovenija se medtem vse bolj približuje priznanju Palestine. Spomnimo, Levica je to pobudo sprožila že leta 2014. Kot poroča Delo, pa naj bi slovenska vlada sklep o priznanju predložila parlamentu v nekaj tednih. Zdaj naj bi se s priznanjem strinjal tudi premier Miro Cerar. Erjavec je sicer že aprila 2015 v intervjuju za MMC napovedal, da bo priznanje Palestine predlagal do konca leta, a tega ni storil.

"Iskali smo partnerja za priznanje. Na mednarodni ravni bi to imelo večjo težo. Potem ko se je Trump odločil preseliti ameriško veleposlaništvo v Jeruzalem, so se okoliščine spremenile. Mislim, da je zdaj pravi trenutek za dodatno podporo Palestini. Če hoče Slovenija pokazati, da ima samostojno zunanjo politiko, je tudi pravi trenutek," pa Erjavca danes navaja Delo.

Kot je po poročanju časopisa dejal zunanji minister, zdaj ni več ključno, da bi Slovenija morala najti partnerico, temveč dejstvo, da je ves čas podpirala Palestino, in sicer od odprtja predstavništva v Ramali in dviga njenega statusa do glasovanja o njenem polnopravnem članstvu v Unescu.

Po Erjavčevih besedah je čas, da Slovenija Palestino prizna in da se na notranjepolitični ravni to vprašanje zapre. Priznanje bi Palestini v pogajanjih z Izraelom omogočilo bolj enakovredno izhodišče, meni Erjavec. Odnosi z Izraelom se bodo po ministrovih pričakovanjih po priznanju poslabšali, a ne dolgoročno. 31. januarja bo odbor DZ-ja za zunanjo politiko obravnaval priznanje.

ZDA po priznanju Jeruzalema pozivajo Palestince k pogajanjem
V Izraelu je medtem ameriški podpredsednik Mike Pence, ki je napovedal, da bodo ZDA svoje veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem premestile do konca prihodnjega leta. Hkrati je Palestince pozval, naj privolijo v nova mirovna pogajanja z Izraelom.

"Palestinsko vodstvo pozivamo, naj se vrne za pogajalsko mizo. Mir je mogoče doseči zgolj prek dialoga," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dejal Pence v izraelskem parlamentu. Poslanci palestinskega rodu so Penceov govor bojkotirali. Ko je začel govor, so namreč ostro protestirali, zaradi česar so jih varnostniki odstranili iz parlamentarne dvorane. Penceov govor je "še en žebelj v krsto miru in sramotna podpora aneksiji, kolonizaciji in trajni okupaciji Palestine", so poslanci palestinskega rodu zapisali v sporočilu za javnost.

Generalni sekretar Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Saeb Erekat je Penceov govor označil za "odrešeniškega" in "darilo skrajnežem". "Njegovo sporočilo preostalemu svetu je jasno: kršite mednarodno pravo in resolucije in ZDA vas bodo nagradile," je Erekat zapisal na Twitterju.

Predstavniki izraelskih oblasti pa so ameriškega podpredsednika navdušeno pozdravili. Premier Benjamin Netanjahu, ki je skupaj z judovskimi poslanci v knesetu navdušeno ploskal Penceovemu govoru, je Pencea ob prihodu v Izrael označil za "ljubega prijatelja". Dejal je, da imata državi najtesnejše odnose doslej.