Več članic Unije je premik veleposlaništva v Jeruzalem zavrnilo in posvarilo pred zaostritvijo razmer. Že nedeljsko srečanje v Parizu s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ki je obsodil vse napade v Izraelu, ki so se zgodili po Trumpovi odločitvi, je nakazalo, da se v Bruslju obeta vroča razprava. Macron je obenem Netanjahuja pozval, naj pristopi k Palestincem, da bi znova zagnali mirovni proces, in naj zamrzne gradnjo judovskih naselbin na palestinskih ozemljih.

Netanjahu: Priznanje omogoča mir
Ob obisku Bruslja je izraelski premier dejal, da pričakuje, da bodo evropske države storile tako, kot je Trump. Za potezo ameriškega predsednika, ki so jo ob Palestini obsodile tudi evropske vlade, je pristavil, da bo prispevala k miru na Bližnjem vzhodu. "Priznanje omogoča mir, ker je priznanje resničnega stanja bistvo in temelj miru. Zdaj si prizadevamo, da bi ameriška administracija pripravila nov mirovni predlog. Mislim, da bi morali dati miru priložnosti," je povedal. Ob tem je ponovil: "Čas je, da Palestinci priznajo judovsko državo in tudi to, da ima glavno mesto, ki se imenuje Jeruzalem."

Ob tem je pristavil, da "čeprav še ni dogovora, pričakuje, da bo v prihodnosti večina evropskih držav preselila svoja predstavništva v Jeruzalem, ga priznala kot glavno mesto Izraela in z njim začela sodelovati pri zagotavljanju varnosti, miru in blaginje". Po besedah Netanjahuja je obveščevalno sodelovanje Izraela in Bruslja pomagalo preprečiti militantne napade in omejevalo širitev samooklicane Islamske države na Bližnjem vzhodu.

Mogherini: Rešitev v okviru pogajanj
Visoka predstavnica EU-ja za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini je še pred srečanjem z Netanjahujem – prvim izraelskim premierjem v EU-ja v zadnjih 22 letih – dala vedeti, da mora biti rešitev glede statusa Jeruzalema dosežena v okviru pogajanj o dveh državah in da povezava še naprej priznava "mednarodno soglasje" glede Jeruzalema. "Najhujše, kar se zdaj lahko zgodi, je stopnjevanje napetosti in nasilja," je dejala. Po njenih besedah bo EU okrepil prizadevanja za mirovni proces in se bo o tem pogovarjal tudi s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom, s katerim naj se bi sestali naslednji mesec. Obsodila je napade na Izrael in Jude drugje po svetu, tudi v Evropi. Pristavila je, da sta EU in Izrael partnerja in prijatelja.

Erjavec: Nobena članica EU-ja ne namerava preseliti veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem
"Navedbe Netanjahuja, da bodo članice EU-ja sledile ZDA, niso točne," pa je poudaril slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Mogherinijeva je izrecno vprašala, ali katera članica to namerava, pa se ni nobena oglasila, tako da je izrazila pričakovanje, da ne bo kakšnih presenečenj, je še pojasnil. Glavno vprašanje v današnji razpravi o Bližnjem vzhodu je sicer po Erjavčevih besedah bilo, v katero smer bo šel mirovni proces in kakšno rešitev naj bi predlagale ZDA, a jasnega odgovora ni bilo. Erjavec je pojasnil, da se v naslednjih dneh oziroma tednih pričakuje konkreten predlog, kako nadaljevati ta politični proces, saj ni druge alternative.

Kakšnega novega priznanja Palestine ni na vidiku
Erjavec je danes v Bruslju komentiral tudi vprašanje priznanja Palestine. Ministri na zasedanju o tem niso razpravljali, na podlagi pogovorov s kolegi ob robu pa sklepa, da ni na vidiku kakšnega novega priznanja Palestine kot samostojne države, je pojasnil. Kot predsednik stranke DeSUS je Erjavec spomnil, da je slovenska vlada prekinila postopek priznanja Palestine in napovedala vrnitev k temu vprašanju, če bosta postopek priznanja Palestine sprožili vsaj dve drugi članici Unije. Vendar Erjavec zdaj meni, da so se okoliščine spremenile in da bi morala slovenska vlada znova obravnavati to vprašanje. Spomnil je, da DeSUS podpira priznanje Palestine, da takšno stališče zastopa tudi SD, SMC pa naj bi o tem razpravljal ta teden.

Medtem so ZDA, potem ko je Abas sporočil, da se ne bo sestal z ameriškim podpredsednikom Mikom Penceom, palestinske oblasti obtožile, da znova zavračajo dialog na Bližnjem vzhodu. Predstavnik Penceovega urada Jarrod Agen je v nedeljo dejal, da bo Trump Pencea poslal v regijo, da bi znova potrdil zavezanost ZDA, da si bodo s partnerji na Bližnjem vzhodu prizadevale za odpravo ekstremizma. Abas je srečanje s Penceom zavrnil po ameriškem priznanju Jeruzalema kot glavnega mesta Izraela.

Hezbolah grozi Izraelu
Medtem se na Bližnjem vzhodu nadaljujejo protesti proti ameriškemu priznanju Jeruzalema kot prestolnice Izraela. Več tisoč protestnikov v glavnem mestu Libanona Bejrutu je prek videopovezave nagovoril vodja šiitskega gibanja Hezbolah Hasan Nasrala, ki je obljubil, da se bodo po zmagah v regiji (Siriji) lahko "posvetili Palestini". Kot je dejal, se zdi Trump v svoji odločitvi osamljen, uživa le podporo Izraela. Ponovil je poziv k tretji palestinski vstaji proti Izraelcem. "Pozivam vsa odporniška gibanja, naj združijo vrste in predstavijo enotno strategijo in načrt," je dejal, medtem ko je množica za njim ponavljala vzklik "Smrt Izraelu". Zaključil je z mislijo, da Trumpova odločitev pomeni "začetek konca Izraela".