Letošnje leto je bilo za tuje vojake v Afganistanu najpogubnejše od padca talibanskega režima konec leta 2001 in ZDA so se znašle na razpotju, kako naprej, saj je očitno, da dosedanja strategija ni prinesla pretiranega uspeha. Nasilje narašča in se širi tudi v do zdaj razmeroma mirne dele države, osrednja oblast nima kaj dosti vpliva zunaj Kabula in v vse pore družbenega življenja zažrta korupcija ostaja ena od glavnih ovir pri obnovi države.

Pred ameriškim predsednikom Barackom Obamo je že drugič letos ponovna proučitev strategije ameriškega delovanja v Afganistanu, o čemer se je v torek pogovarjal tudi z demokratskimi in republikanskimi voditelji v kongresu, ki jim je dal jasno vedeti, da njegova odločitev ne bo zadovoljila vseh.

Okrepitev, lov na Al Kaido in popoln umik
Glavno vprašanje je, ali poslati dodatne vojake v vojno, ki je med Američani vse bolj nepriljubljena? Ameriški generali na terenu pozivajo k okrepitvam, da bi lahko ustavili naval talibanskih upornikov in poveljnik ameriških sil v Afganistanu general Stanley McChrystal bi rad imel kar 40.000 dodatnih vojakov in inštruktorjev, ki bi se posvetili urjenju domačih vojakov, na katere Američani polagajo upe za skrb za red in mir v prihodnosti.

Republikanci so Obamo pozvali, naj posluša nasvete in prošnje svojih general ter v Afganistan napoti dodatne vojake. Ena izmed možnosti, ki ji je najbolj naklonjen ameriški podpredsednik Joe Biden, se nagiba temu, da bi se osredotočili samo na iskanje pripadnikov teroristične mreže Al Kaide s pomočjo tajnih operacij in napadov brezpilotnih letal.

Tretja možnost je popoln umik, a iz Bele hiše so sporočili, da ne nameravajo umakniti svojih sil iz Afganistana, kjer bo do konca leta okoli 68.000 ameriških vojakov.

Karzaj se bo moral izkazati
Obama naj bi odločitev o prihodnji strategiji sprejel v nekaj tednih, ko naj bi bili znani tudi uradni izidi avgustovskih predsedniških volitev, ki jih sprremljajo hude obtožbe o množičnih poneverbah, s katerimi naj bi si nov mandat zagotovil dosedanji afganistanski predsednik Hamid Karzaj, ki se otepa kritik zaradi neučinkovitosti in skorumpiranosti svoje vlade.

Tudi v to kislo jabolko bo morala ugristi ameriška administracija in se resno vprašati, ali ima v Karzaju še vedno tesnega zaveznika, ki bi lahko premagal dosedanje težave in se resno lotil obnove po desetletjih vojn in spopadov razrušene države. Do zdaj je Karzaj bolj kot ne razočaral, saj se mu ni uspelo spopasti s korupcijo, njegova oblast pa ne seže kaj dosti zunaj prestolnice Kabul in v preostalih delih države je oblast pretežno v rokah lokalnih veljakov ter gorspodarjev vojn.