Samomorilska napadalca sta se razstrelila med množico protestnikov, ki so se zbrali na množičnem shodu v afganistanski prestolnici, kjer so izražali nezadovoljstvo nad načrti vlade, da nov daljnovod, ki bo povezal sosednji Turkmenistan in Kabul, zaobide dve pokrajini, kjer živijo številni Hazari.

Vodja misije ZN-a v Afganistanu Tadamichi Yamamoto je dejal, da so napadalci skušali povzročiti maksimalno število žrtev med civilisti. Napad sunitskih skrajnežev Islamske države na šiitsko manjšino je očitno poskus zanetiti sektaške napetosti. Sam je napad označil za vojni zločin.

Napad so obsodili celo talibani, njihov tiskovni predstavnik Zabihula Mudžahid je dejal, da gre ostuden poskus netenja napetosti med prebivalci Afganistana. Kot je povedal, talibani obsojajo vsak poskus, ki vodi v etnične in verske delitve v državi. Po njegovih besedah so napad izvedli sovražniki.

Skrajna sunitska skupina Islamska država je v Afganistanu navzoča že nekaj časa, a pretežno na vzhodu države, tokrat pa so napad prvič izvedli tudi v prestolnici. Po navedbah afganistanskih obveščevalcev je poveljnik Islamske države Abo Ali v Kabul iz vzhodne pokrajine Nangarhar poslal tri napadalce.

Afganistansko notranje ministrstvo trdi, da se je uspelo razstreliti samo enemu napadalcu, medtem ko drugemu ni uspelo sprožiti razstreliva, tretjega pa so ubili pripadniki varnostnih sil. Gre sicer za enega najhujših bombnih napadov v Afganistanu po letu 2001.

Gani obljublja maščevanje krivcem
Afganistanski predsednik Ašraf Gani je obljubil maščevanje krivcem za napad. V izjavi za javnost po napadu je zapisal, da so miroljubni protesti pravica vsakega državljana.

Svojci žrtev so na dan pogrebov v nedeljo brskali med okrvavljenimi stvarmi, ki so jih oblasti razgrnile na afganistansko zastavo, da bi našli sledi svojih bližnjih. "To so sandali mojega bratranca," je dejal Sajed Mohamad, ki je v napadu izgubil štiri sorodnike.

"Prodali so nas"
Hazari so po napadu jezo usmerili v osrednje oblasti in svoje politične voditelje, ki jih obtožujejo, da so izkoristili nezadovoljstvo njihove skupnosti nad dolgoletnim zatiranjem, da bi pridobili politične točke.

"Prodali so nas in tega ne bomo pozabili," je dejal Gulam Abas. "Iz naše krvi so si zase in svoje družine zgradili nebotičnike," je še dejal.

Hazari predstavljajo devet odstotkov prebivalstva, po nekaterih ocenah tudi do 15 odstotkov, in so tretja največja manjšina v Afganistanu, vendar so bili dolgo let preganjani in zatirani. Večinoma so podprli vlado predsednika Ganija, ki je v svoj kabinet vključil tudi hazarske politične voditelje, vendar sami pravijo, da od tega nimajo nič.