Hazari so se v afganistanski prestolnici udeležili protesta zaradi gradnje daljnovoda, ki bo zaobšel njihovo pokrajino. Napad se je zgodil, čeprav so ob protestnem shodu veljali strogi varnostni ukrepi in so prizorišče preletavali helikopterji.
Odgovornost za napad je prevzela skrajna sunitska skupina Islamska država. "Samomorilska napadalca Islamske države sta sprožila eksplozivni pas na shodu šiitov v Kabulu v Afganistanu," je sporočila medijska veja skrajnežev Amak.
Afganistanski mediji sicer poročajo, da so v napadu sodelovali trije samomorilski napadalci. Enemu je uspelo aktivirati samomorilski eksplozivni pas, drugemu se je ta pokvaril, tretjega pa so ubili pripadniki varnostnih sil.
Poročevalec Al Džazire iz Kabula je dejal, da gre za enega najsmrtonosnejših napadov v glavnem mestu v več letih. "Kabul je trenutno v popolnem šoku," je dejal.
Medtem so se oglasili tudi talibani in sporočili, da njihovo gibanje ni bilo na nikakršen način vpleteno v napad. Glavni tiskovni predstavnik talibanov Zabihula Mudžahid je dejal, da so napad pripravili "sovražni krogi".
Izrazi podpore ZDA in Rusije
Glede napada so se oglasili tudi v Washingtonu in Moskvi. Bela hiša je obsodila "grozni napad, ki je še bolj zavržen, ker so bile tarča mirne demonstracije." Ob tem je ameriška administracija še sporočila, da je "zavezana k sodelovanju z afganistanskimi varnostnimi silami in državami v regiji pri spopadanju s silami, ki grozijo varnosti, stabilnosti in blaginji Afganistana," poroča Reuters.
Ruski predsednik Vladimir Putin pa je pisal afganistanskemu kolegu Ašrafu Ganiju in izrazil pripravljenost za boj s terorizmom. Tudi Putin "ostro obsoja ta cinični zločin, storjen proti miroljubnim državljanom", so sporočili iz Kremlja.
Zatirani in preganjani Hazari
Hazari so šiitska manjšina v sicer večinsko sunitskem Afganistanu, kjer se že dolgo soočajo z zatiranjem in preganjanjem. Čeprav predstavljajo devet odstotkov prebivalstva in so tretja največja manjšina v Afganistanu, pa veljajo za drugorazredne državljane. Med vladavino talibanov je bilo ubitih na tisoče Hazarov.
Na sobotnem protestu v prestolnici so zahtevali, da daljnovod, ki ga gradijo od Turkmenistana do Kabula, speljejo tudi skozi dve pokrajini, kjer živi veliko pripadnikov manjšine. Vlada temu nasprotuje, saj bi to po njenem mnenju močno podražilo projekt in povzročilo večletno zamudo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje