Talibani glavne sovražnike vidijo v mednarodnih silah, pripadnike vladnih sil pa so označili za sužnje Zahoda. Foto: EPA
Talibani glavne sovražnike vidijo v mednarodnih silah, pripadnike vladnih sil pa so označili za sužnje Zahoda. Foto: EPA
Operacijo so poimenovali in jo posvetili ustanovitelju talibanov Muli Omarju. Foto: EPA

Za sovražnike imajo v prvi vrsti ameriške vojake in vojake drugih držav članic Nata, ki so po njihovih besedah "okupatorji", afganistanska vlada in vojska pa so "sužnji Zahoda". Cilj je vreči vlado, ki jo podpira Zahod, z oblasti in osvoboditi zasedena območja, za izpolnitev pa nameravajo uporabljati tudi samomorilske napadalce. Ofenzivo so začeli v ponedeljek ob 5.00 so zatrdili v omenjenem sporočilu, ki ga povzema nemška tiskovna agencija DPA.

Napadi na mednarodne in vladne sile
V Afganistanu je še vedno okoli 13.000 Natovih vojakov, ki v prvi vrsti skrbijo za urjenje afganistanskih varnostnih sil. Po drugi strani so na območjih, ki so pod njihovim nadzorom, talibani napovedali "vzpostavitev dobre vlade". Borcem so še ukazali, naj pri napadih pazijo na civiliste in civilno infrastrukturo. Civiliste so tudi pozvali, naj se jih ne bojijo.

Z začetkom spomladanske ofenzive talibani označujejo vsakoletni začetek "sezone spopadov" oziroma začetek okrepljenih napadov na mednarodne sile in sile pod nadzorom vlade v Kabulu. Letos sicer prvič ni prišlo do običajne zimske prekinitve spopadov, navaja francoska tiskovna agencija AFP. "Džihad proti agresivni in okupatorski vojski je sveta dolžnost, s katero bomo znova vzpostavili islamski sistem in zopet dobili neodvisnost," so v izjavi med drugim zapisali talibani.

Ofenzivo posvetili Muli Omarju
Letošnjo spomladansko ofenzivo so poimenovali operacija Omari. Posvečena je njihovemu ustanovitelju, Muli Omarju, katerega smrt so potrdili lani. Sporočilo o začetku ofenzive je prišlo le nekaj dni po obisku Kabula ameriškega zunanjega ministra Johna Kerryja, ki je znova potrdil ameriško podporo vladi narodne enotnosti, ki jo vodi Ašraf Gani.

Odzvali so se tudi pri Natu in afganistanskih varnostnih silah, ki so dejali, da pričakujejo zelo trd boj v letu 2016, saj so talibani vse močnejši. Po podatkih Nata imajo talibani oblast le nad šestimi odstotki države, a je tretjina Afganistana ogrožena zaradi napadov islamistov. Samomorilski napadi talibanov so v zadnjem obdobju vse pogostejši.

Talibani prekinili mirovna pogajanja
Pred kratkim so talibani sporočili, da ne bodo sodelovali na neposrednih pogovorih z afganistansko vlado, dokler se ne konča okupacija države od tujih enot. Sočasno talibani zahtevajo kot prvi pogoj za mirovna pogajanja tudi izpustitev zaprtih talibanov in njihovih podpornikov, ob tem so od oblasti v Kabulu zahtevali črtanje talibanskih voditeljev s črnih seznamov.

Koordinacijska skupina, ki jo sestavljajo Afganistan, Pakistan, Kitajska in ZDA, si sicer za nadaljevanje neposrednih pogovorov med afganistansko vlado in talibani prizadeva že od decembra lani. Edini krog neposrednih pogovorov do zdaj je potekal julija lani v Pakistanu. Udeležbo na drugem pa so talibani odpovedali zaradi smrti njihovega ustanovitelja Mule Omarja.