Afganistanski predsednik Hamid Karzaj lahko besediči o boju proti korupciji in zagotavlja, da bodo tokratne parlamentarne volitve "čistejše" kot predsedniške pred letom dni, ki so bile zaznamovane s številnimi goljufijami, a poročila opazovalcev in nevladnih organizacij opozarjajo, da se v ozadju trudi zagotoviti si ubogljiv parlament.
Prevare na lanskih volitvah so bile tako obsežne, da so morali izločiti kar tretjino glasov, in da bi odpravili napake, so parlamentarne volitve prestavili z maja na september. Karzaj je sicer opravil nekaj zamenjav v volilni komisiji, ki pa ne dajejo upanja na odpravo zakoreninjenega problema korupcije. Po podatkih Traspernecy International od vseh držav na svetu Afganistan v korupciji prekaša le Somalija.
Karzajevi sorodniki in prijatelji na udaru
Korupcija ne spodjeda le političnega sistema, ampak tudi gospodarskega, na kar kaže nacionalizacija največje zasebne banke Kabulbank v tem tednu, potem ko se je znašla v središču nepotrjenih medijskih obtožb o nepravilnostih in stekanju denarja na račune v tujini, zaradi česar so uvedli preiskavo vodilnih delavcev.
Kriza s Kabulbankom meče senco tudi na Karzaja, saj sta med pomembnejšimi lastniki banke njegov brat Mahmud Karzaj in brat prvega podpredsednika Mohamada Kasima Fahima, zato nekateri prav predsednika krivijo za še enega v vrsti problemov, s katerimi se mora spoprijeti nemirna država, medtem ko je nasilje doseglo najvišjo raven od padca talibanskega režima pred devetimi leti.
"Vlada za lastno korist"
Letno naj bi Afganistance korupcija stala dve milijardi dolarjev in pol, ocenjujejo Združeni narodi, evropski politiki pa opozarjajo, da več milijard dolarjev tuje pomoči ne doseže navadnih prebivalcev.
"To je vlada, ki je podobna korporaciji, kjer ljudje delajo, da obogatijo," pravi dolgoletni afganistanski analitik Vahid Mozdah, ki velik del težav vidi v dejstvu, da Karzaj nima nobene prave volilne baze in je za svoj obstoj prisiljen sklepati kupčije z vplivnimi političnimi, etničnimi in klanskimi voditelji.
Predsednik snedel besedo
Po številnih obtožbah in pritiskih ameriške administracije po lanskih spornih volitvah je Karzaj obljubil, da bo boj proti korupciji ena izmed prednostnih nalog njegovega drugega predsedniškega mandata.
Od takrat je minilo deset mesecev, a vidnejšega napredka še ni in tudi zamenjava volilne komisije je bila očitno le lepotni popravek na umazanih igricah, ki se nadaljujejo s poseganjem v delovanje pristojni organov za boj proti kriminalu in korupciji. Karzaj je celo sam posredoval pri izpustitvi člana nacionalnega varnostnega sveta Mohameda Zia Salehija, ki so ga aretirali lani v okviru protikorupcijske preiskave.
Salehi je bil po poročanju ameriških medijev na plačilni listi Cie, kar pa Karzaj zanika. Z obtožbami o povezavah z ameriško obveščevalno agencijo se spopada tudi predsednikov polbrat Ahmad Vali Karzaj, vplivni politični voditelj iz pokrajine Kandahar, domovine talibanskega gibanja in enega glavnih centrov proizvodnje heroina.
Mlajši Karzajev polbrat naj bi si nagrabil ogromno premoženje s trgovino z mamili in s svojim vplivom odstranjeval politične nasprotnike, čeprav sam zanika vse obtožbe in ima pri tem tudi odkrito podporo nekaterih ameriških politikov, kot je na primer demokratski senator John Kerry, ki je v njegovem primeru posvaril pred nasedanjem medijskim poročilom in govoricam, saj bi to lahko ogrozilo kritične odnose s kandaharskih veljakom.
Krivdo nosijo tudi drugi
Predsednik Karzaj se ob obljubah o prizadevnejšem boju pri odpravljanju klientelizma in korupcije trudi del krivde prenesti tudi na druge. Kot zatrjuje sam, se večina sumljivih poslov dogaja pri sklepanju pogodb in koncesij s tujimi družbami, pri čemer po njegovem mnenju ne pomagajo niti mediji, ki pretiravajo pri pisanju o tem problemu.
"Samo zapore morate obiskati, da bi se prepričali, kaj se dogaja med njegovo kampanjo," pohvalno o Karzajevem boju proti korupciji govori vodja afganistanske protikorupcijske komisije Mohamad Jasin Usmani in pojasnjuje, da so od začetka reform in ukrepov aretirali že 400 predstavnikov sodne veje oblasti.
Del krivde nase prevzemajo tudi tuje sile v državi, ki priznavajo napake v lastnih vrstah. "Mislim, da smo bili včasih nenamerno fotografirani, kako se rokujemo s posamezniki, ki jih verjetno nima ravno v čislih," je svoje videnje težave opisal namestnik poveljnika 150.000-glave čete Natovih vojakov, britanskega polkovnika generala Nicka Parkerja.
Besede, obljube in kesanje prav nič ne pomagajo Afganistancem, ki po treh desetletjih spopadov in uničevanja države ostajajo med najrevnejšimi na svetu brez upanja na skorajšnji napredek in izboljšanje življenjskih razmer v svoji deželi pod Hindukušem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje