Kot je v svojem poročilu z naslovom "Izdali so nas" navedel AI, so vojaki ženske ločevali od njihovih mož in jih posiljevali, včasih tudi v zameno za hrano v begunskih taboriščih, poroča BBC.

Poročilo navaja pričevanje 25-letne ženske, ki je povedala, da jo je vojak posilil, ko je bila noseča. "Vedel je, da sem že pet ali šest mesecev noseča. Dejal je, da me je že trikrat videl. Ni mi ponudil hrane. Poklical me je, jaz pa sem ga ignorirala, a tretji dan me je porinil v sobo in posilil," je dejala.

AI poudarja, da je "absolutno šokantno", da so bili ljudje, ki so že toliko pretrpeli pod Boko Haramom, podvrženi dodatnim "grozljivim zlorabam" nigerijske vojske. "Namesto da bi od oblasti prejele zaščito, so bile ženske in dekleta podvržene posilstvom, da bi se rešile stradanja ali lakote".

Kot so dodali v AI-ju, je vojska, potem ko je leta 2015 od Boko Harama prevzela nadzor nad ozemljem, ukazala ljudem v vaseh, naj se preselijo v taborišča, v nekaterih primerih pa je "nediskriminatorno pobijala tiste, ki so ostali na svojih domovih".

Po pričevanjih ljudi je v tistih mesecih zaradi lakote ali bolezni vsak dan umrlo od 15 do 30 ljudi, tudi dojenčki in otroci. Med pridržanimi so bile tudi žrtve ugrabitev in prisilnih porok, ki jih je izvajal Boko Haram.

Od leta 2015 je v taboriščih na severovzhodu Nigerije od lakote umrlo na tisoče ljudi, so po poročanju BBC-ja navedli v AI-ju.

Vojska navedbe zanika
Vojska je navedbe AI-ja zavrnila kot zlonamerne in lažne. "Ta lažna poročila, ki lahko izničijo dobro delo, ki ga opravljajo naši domoljubni in nesebični vojaki, se morajo končati," je sporočila vojska.

Nigerijska vojska se z upornim Boko Haramom v Bornu in drugih državah na severovzhodu Nigerije spopada od leta 2009. V spopadih je bilo ubitih več kot 30.000 ljudi, okoli 1,8 milijona pa jih je pobegnilo s svojih domov.

Vojska je bila večkrat obtožena izvajanja grozodejstev, ZDA pod predsednikom Barackom Obamo pa Nigeriji niso želele prodajati orožja, pri čemer so kot razlog navajale ravno očitke o kršenju človekovih pravic na račun vojske.

Medtem se je administracija predsednika Donalda Trumpa odločila, da jim bodo še naprej prodajali orožje in letala, ki jih Nigerija vidi kot ključne v boju z uporniki.