Takšen je primer 22-letnega Dama Ndowa, ki je tri leta živel v Nemčiji, tam delal in se izšolal za negovalca v domu za starejše občane. Pristojni organi so se nato nenadoma odločili za njegov izgon. Zdaj skupaj z materjo in še šestimi družinskimi člani živi v manjši hiši v gambijskem glavnem mestu Banjul.
Po poročanju spletnega portala Deutsche Welle gre za primer najslabšega scenarija, ko dobro integrirani priseljenec z možnostmi za delo v Nemčiji brez vsega in kakršne koli pomoči ponovno pristane v Gambiji.
22-letnik se po vrnitvi sramuje, da mu je spodletelo pri uresničitvi svojih lastnih pričakovanj.
"Gambijska vlada je objavila, da je vsak, ki ga izženejo, kriminalec, a v Nemčiji nisem imel nobenih težav. V treh letih nisem storil nobenega prestopka. Delal sem, bil doma, nekaj malega treniral in se šolal," je svoj dan v Nemčiji opisal Ndow, ki priznava, da mu je zdaj težko, saj je ostal brez vsega. "Izgubil sem svoje delo v Nemčiji in pristal v Banjulu. Nihče me ne podpira," je opisal svoje razmere.
V Gambijo so se ljudje prisiljeni vrniti tudi iz Slovenije. Slovenske oblasti so tako maja letos med drugimi izgnale gambijskega državljana Ismaila Bobba, ki je tukaj živel kar šest let. Kot je pojasnil Miha Blažič iz Delovne skupine za azil, je Bobb ob prihodu v Slovenijo zaprosil za azil, ki pa mu ni bil odobren, od takrat pa je v Sloveniji bival na podlagi veljavne odločbe o dovolitvi začasnega zadrževanja, ki je po poročanju Večera veljala do oktobra.
Blažič je poudaril, da ima Bobb v Sloveniji prijatelje, da si je prizadeval zakonsko urediti bivanje v državi, a da so mu to institucije ves čas preprečevale. Kot sta sporočila Blažič in Goran Lukić iz Društva Delavska svetovalnica, pooblaščenki Gambijca pred njegovim izgonom "ni bila vročena odločba o razveljavitvi ali kakršna koli druga informacija o načrtovani in kasneje že izvedeni deportaciji". Na policiji so sicer sporočili, da so postopek izvedli na podlagi pravnomočnih in izvršljivih odločb.
Društvo Delavska svetovalnica in Delovna skupina za azil sta sicer varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer pozvala, naj pozove pristojne organe, da ji pojasnijo svoje ravnanje in jih opozori na "nedopustnost nezakonitih ravnanj v policijskih postopkih obravnavanja tujcev, s katerimi jim je grobo poseženo v njihove človekove pravice in temeljne svoboščine". Kot je še poročal Večer, je bilo (do sredine maja) iz Slovenije izgnanih 44 ljudi, lani pa 172.
Po vrnitvi se ljudi obravnava kot "zgube"
Gambijski aktivist Alieu Bah se dobro zaveda, v kakšnih brezizhodnih razmerah se znajdejo tisti, ki jih vrnejo v domovino. "Vrnejo se v državo, ki jim ne ponuja nobenih priložnosti. V državo, ki je presahnila. Vrnejo se v družbo, ki jih stigmatizira in obravnava kot zgube, ker so jih izgnali iz zahodnega sveta, ki ga tukaj tako zelo slavijo."
Gambijski minister za mladino Henry Gomez na to odgovarja, da država nima veliko moči, da bi kaj naredila za tovrstne primere. "Lahko pa vam zagotovim, da je vsak, ki je prišel k meni v pisarno, dobil kaj delati. Nobenega nismo ignorirali," je dejal. Na vprašanja, ali mora vsak, ki želi v Gambiji delati, osebno srečati ministra, je odgovoril, da ne more podpreti vsakogar na ulici, a ga lahko posluša, poskuša razumeti njegove težave in z njim sodeluje, ko pride v njegovo pisarno.
A samo poslušanje takim, kot je Ndow, ne pomaga. Ničesar nimajo pokazati na račun časa, ki so ga preživeli v Evropi, doma pa nimajo ničesar pričakovati, še navaja Deutsche Welle.
"Prostovoljne" vrnitve iz Libije
Medtem se iz Libije "prostovoljno" vračajo gambijski prebežniki. Številni povratniki so dejali, da se niso hoteli vrniti, a da po tem, ko so bili v Libiji pretepeni in zlorabljeni ter so stradali, druge možnosti niso imeli. V začetku leta smo tako poročali, da je bilo lani iz Libije, večinoma iz tamkajšnjih zaporov, v Gambijo prepeljanih skoraj 2.500 gambijskih prebežnikov, ki so želeli priti v Evropo. Zdaj jih Gambija sprejema nejevoljno.
"Nismo pripravljeni sprejeti vseh teh ljudi," je dejal Bulli Dibba, sekretar na notranjem ministrstvu. Kot je dejal, so "zelo zaskrbljeni za domačo varnost". Po njegovih besedah se država že tako ali tako spopada z brezposelnostjo. "Če bodo ljudje še naprej prihajali – kaj bomo storili z njimi?" sprašuje.
Gambijci so v zadnjih letih predstavljali okoli pet odstotkov vseh prispelih prebežnikov v Italijo. Gambija je tako država z največjim številom izseljencev na število državljanov, ki so prispeli v Evropo.
Samostojna od leta 1965
Nekdanja britanska kolonija Gambija je samostojna od leta 1965 in je pretežno muslimanska država. Je najmanjša afriška kopenska država. Na kopnem jo s treh strani obkroža Senegal, na zahodni strani ima 80 kilometrov dolgo atlantsko obalo. Britanski kolonizatorji so gambijske meje določili tako, da so po istoimenski reki Gambiji pluli v notranjost in mejo s Senegalom določili z dometom topovskih granat.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje