Pred dnevi je južnoafriško okoljsko ministrstvo predstavilo skrb vzbujajoče podatke o krivolovu na nosoroge v preteklem letu. Statistika je žalostna – število ubitih belih in črnih nosorogov, ki so padli pod streli divjih lovcev, se je povečalo za deset odstotkov v primerjavi z letom predtem. Povedano drugače – divji lovci so lani samo v tej državi ubili 499 nosorogov, večinoma se je divji lov dogajal v parkih, ki delujejo pod okriljem države. To pomeni, da je bil vsakih 17 ur en nosorog žrtev pohlepa po denarju, saj je za divje lovce nosorogov rog vreden pravo bogastvo.

Mednarodna trgovina z nosorogovimi rogovi je sicer prepovedana, a črni trg kljub temu deluje. Največ rogov iz Južne Afrike pretihotapijo v Azijo, predvsem v Vietnam in na Kitajsko, kjer po njih še vedno vlada veliko povpraševanje. Čeprav se zdi neverjetno, mnogi sledilci tradicionalne kitajske medicine, ki je stara 2000 let in temelji na uporabi naravnih sestavin, kot so zelišča in deli živali, verjamejo, da ima nosorogov rog terapevtske učinke.

Prašek iz roga si na Kitajskem dajejo v čaj in hrano

Ali kot pravi Eva Tasič, velika ljubiteljica nosorogov, ki je pred leti kot prostovoljka pol leta delala v eni izmed sirotišnic za nosoroge v Južni Afriki, o teh živali pa piše tudi prispevke: "V kitajski medicini že dolgo velja prepričanje, da je nosorogov rog zdravilo, verjetno tudi zaradi mogočnosti nosorogov. Pa saj ne gre le zanje, uporabljajo na primer tudi kosti tigrov in levov. Letos so na Kitajskem končno vsaj prepovedali izvažanje oslovskih kož, saj so jih tam prekuhavali. Nosorogi so morda bolj izpostavljeni v tej zgodbi, ker njihovi rogovi dosežejo tako visoke cene. Zdravilci sicer rog zmeljejo, ljudje pa ga nato pijejo v čajih ali si ga dajo v hrano. Še vedno velja prepričanje, da nosorogov rog zdravi raka, pomaga pri nespečnosti, vročini in še pri drugih težavah." Dodala pa je, da je to le en vidik – drugi je statusni simbol, ki ga predstavlja rog, saj je posedovanje tega predmeta nekakšen dokaz bogastva in pripadnosti eliti.

Med vsemi afriškimi državami je največ krivolova prav v Južni Afriki, kar je pričakovano, saj v tej državi živi največja populacija teh živali. Izmed 23.300 teh mogočnih velikanov, ki tlačijo afriško zemljo, jih je okoli 15.000 v Južni Afriki. Največ nosorogov so divji lovci lani ubili v jugovzhodni pokrajini KwaZulu-Natal, kar 325, od tega 307 v parku Hluhluwe-iMfolozi. Zagotovo najbolj znan južnoafriški narodni park, Kruger, ki leži ob meji z Mozambikom, je bil lani prizorišče 79 primerov divjega lova na nosoroge, kar je za 37 odstotkov manj v primerjavi z letom prej. Ker se je število teh mogočnih živali v zadnjih letih v Krugerju močno znižalo, so v parku namreč okrepili varnost, je poročal Deutsche Welle. V drugih narodnih parkih ni bilo krivolova, preostali primeri so se zgodili v regionalnih parkih in zasebnih rezervatih.

Skupina Save the Rhino International je ogorčena nad temi številkami, zato je južnoafriške oblasti pozvala, naj več denarja in kadrov namenijo za razbitje kriminalnih skupin. "Ne obstaja rešitev, ki bi prišla čez noč, a dejstvo je, da je v Južni Afriki vsakih 17 ur ubit en nosorog. Ne smemo več izgubljati časa," je opozorila vodja skupine Jo Shaw.

Južnoafriška ministrica za okolje Barbara Creecy je dejala, da so lani v pokrajini KwaZulu-Natal aretirali 49 domnevnih divjih lovcev, v vsej državi pa je bilo obsojenih 45 ljudi, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo.

"Seveda imajo tudi druge afriške države težave z divjim lovom. A Južna Afrika je najbolj izpostavljena, ker v tej državi živijo ogromne črede nosorogov. Predvsem je veliko belih nosorogov, ki živijo v čredah, ki jih sestavlja okoli deset živali. Črede so priložnost za lovce, saj je živali lažje uloviti v čredi, kot če živijo same. Črni nosorogi so na primer samotarji," je pojasnila Tasič. Po videzu sicer ni razlike med belimi in črnimi nosorogi, sta pa to dve različni vrsti afriških nosorogov, ki se popolnoma ločijo od azijskih.

Beli nosorogi živijo v čredah in se pasejo, črni so samotarji in živijo v grmičevju

Beli nosorogi, ki jih imenujemo tudi širokousti nosorogi, so najbolj razširjena in tudi največja vrsta nosorogov. Imajo široka usta, ki jih uporabljajo za pašo, poleg tega so tudi najbolj družabni od vseh. Samci so težki okoli 2300 kilogramov, samice so 500 kilogramov lažje. Delijo se na dve podvrsti – južne bele nosoroge, ki jih je v divjini še okoli 17.000 (od tega okoli 13.000 v Južni Afriki) in so na rdečem seznamu IUCN med "potencialno ogroženo vrste", in severne bele nosoroge, ki imajo le še dve predstavnici, samici Najin in Fatu, zadnji samec pa je poginil leta 2018, a so shranili njegovo spermo. O omenjenih samicah in trudu tistih, ki skušajo to vrsto rešiti z umetno oploditvijo in nadomestnimi mamami, sta leta 2022 Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek napisala knjigo Zadnji dve.

Druga velika vrsta afriških nosorogov so črni nosorogi, ki jih je mnogo manj, zato na seznamu IUCN že spadajo med "skrajno ogrožene vrste", čeprav se je zaradi velikih prizadevanj njihovo število v Afriki zvišalo na približno 6100 (od tega jih je v Južni Afriki okoli 2000). Imenujemo jih tudi ozkousti nosorogi in so manjši od belih. So samotarji in v nasprotju z belimi nosorogi, ki se v čredah pasejo po savanah, živijo med grmovjem.

Imeni beli in črni nosorog sta sicer zavajajoči, saj se ti vrsti ne ločita po barvah. Nosorogi živijo nekje od 30 do 40 let – če se izognejo vsem nevarnostim, ki prežijo nanje.

Število primerov divjega lova na nosoroge v Južni Afriki je od leta 2014 začelo upadati, nekje od leta 2018 pa znova narašča. Vodstva parkov se zato trudijo razbiti korupcijske mreže in povezave oskrbnikov s pripadniki kriminalnih skupin, izboljševati obveščevalne podatke in poostriti varnost.

Rog predvsem namenjen obrambi

Nosorogu lahko rog zraste v dolžino med pol metra in metrom in pol, pri tem pa ni razlik v dolžini med rogovi samcev in samic. Pravzaprav imajo te živali dva roga, sprednjega, ki je daljši in je tudi tarča divjih lovcev, in zadnjega, krajšega. A kaj je sploh glavni namen rogov? "Še vedno pravzaprav ne vemo zagotovo, zakaj se jim je razvil tako dolg sprednji rog. Gre za evolucijo. Domneva se, da je namenjen obrambi. Samci se z rogovi bojujejo za ozemlje, samice pa z njim branijo mladiče pred samci in drugimi živalmi. Z rogovi tudi kopljejo jame, saj se zelo radi valjajo v lužah, zato z rogom zemljo razrijejo. Z njim lahko tudi odlomijo kakšno vejo in podrejo drevo," je pojasnila Eva Tasič, velika zaljubljenka v te živali, ki spadajo med tako imenovanih "afriških velikih pet" (poleg nosoroga so to še lev, leopard, slon in bivol).

Divji lov je tako pereča težava, da so se v nekaterih parkih odločili, da bodo nosorogom namenoma odrezali rogove, da bi ostali brez svojega ponosa, a tako tudi ne bi bili več zanimivi za divje lovce in s tem manj ogroženi. A Tasič pravi, da to ni preveč posrečena rešitev. "Nosorogov rog je sestavljen iz keratina, torej iz enake snovi, kot so človeški nohti. Pod kožo imajo kost, iz nje ven pa raste keratin, ki je mrtev. Če živali rog odrežejo nad to živo zasnovo, mu začne znova rasti, a počasi. To je podobno, kot bi si mi postrigli nohte, saj pri tem oskrbniki ne poškodujejo zarodne plasti, zato se rog obnavlja. A po drugi strani je to tudi eden izmed razlogov, zakaj dolgoročno to ni rešitev, saj ne moremo vsakih nekaj let nosoroga uloviti, ga uspavati in mu odrezati roga," je dejala.

Dodala je, da mladičkom rog zraste zelo hitro. "Že ko se skotijo, imajo male bunkice, pri nekaj mesecih pa se že pojavi rog. No, bolj štrcelj s keratinsko zasnovo, a že z njim lahko človeka kar precej poškodujejo. Rog jim nato raste vse življenje. Na začetku je rast hitra, nato pa se upočasni."

Ko nosorogom oskrbniki v rezervatih odrežejo rog, to naredijo previdno in na mestu, kjer je rog mrtev. Divji lovci pa živalim pogosto izdolbejo rog iz kosti oziroma iz glave v celoti, saj želijo dobiti čim več roga, kar prinaša višji zaslužek. Posledica teh krutih dejanj so grozne fotografije, na katerih imajo nosorogi, ki so bili žrtve krivolovcev, popolnoma razmesarjene obraze ali jim manjka polovica glave.

Nosorogi se ne zmorejo tako hitro prilagoditi spremembam

Pa bi se nosorogi lahko evolucijsko prilagodili tako, da bi imeli vse krajše rogove, s tem pa ne bi bili več tako pogosta tarča lovcev? "Nekaj takega se je zgodilo pri slonih z velikimi okli, ki so jih ljudje zaradi oklov skoraj iztrebili, zato takšnih slonov ni več mogoče videti v naravi. A mislim, da nosorogi žal nimajo časa na takšno prilagoditev, predvsem zaradi tega, ker je krivolov tako razširjen. Evolucijske prilagoditve se seveda dogajajo, ampak počasi. Nosorogi so se milijone let razvijali, da so dobili tak rog. To, kar jim delamo ljudje, od streljanja, spreminjanja in uničevanja njihovega okolja, podnebnih sprememb ... Vse to so prehitre spremembe, da bi se lahko nanje uspešno prilagodili," je še opozorila Eva Tasič, po poklicu veterinarka.

Beli nosorog je druga največja afriška žival, za slonom. Kot druge živalske in rastlinske vrste ima pomembno funkcijo v ekosistemu, v katerem se poruši ravnovesje, če eno vrsto odstranimo. "Nosorogi so zelo pomemben del ekosistema. Beli nosorogi, ki se pasejo, skrbijo za to, da je pokošeno, in na tak način uravnavajo rastlinski svet. Črni nosorogi pa živijo med grmovjem in s tem vplivajo na rast drugih rastlin. Poleg tega se ptice hranijo z zajedavci, ki živijo na nosorogih. To je vse krog življenja," je še dejala velika ljubiteljica živali, ki se je v sirotišnico za nosoroge v Južno Afriko odpravila prav zato, ker so ji bili ti nežni velikani tako všeč.

Mladiči se ves čas stiskajo

Odkar jih je pobliže spoznala, je nad njimi še bolj navdušena. "Ko enkrat vstopiš v njihov svet, ga ne moreš več zapustiti. Res so krasne živali, ne morem sploh opisati, kako. Posebni so." Čeprav v smehu zanje uporablja tudi izraz "bumbarji". Zakaj? "Res so zelo simpatične živali, ker so take čokate. A recimo pri slonu je prav videti, da je izredno inteligentno bitje. Nosorogi so vseeno malo bolj primitivni, niso tako kognitivno sposobni. So pa beli nosorogi zelo čredne živali, sploh mladički. Spijo skupaj, ves čas se stiskajo, vedno je med njimi stik, skoraj ležijo drug na drugem. Nimajo kaj veliko občutka za osebni prostor," je dodala v smehu.

V živalskem svetu naravnih sovražnikov odrasli nosorogi nimajo, saj tudi če jim odrežejo rog, imajo na tistem mestu trdo strukturo, saj je spodaj zelo debela kost, tako da gredo "z glavo lahko čez vse kot tank", je slikovita Tasič. Poleg tega imajo zelo debelo kožo, za povrh so tudi presenetljivo hitri, saj lahko tečejo s hitrostjo do 50 kilometrov na uro. Plenilci tako odraslih živali ne skušajo napasti, šibki člen pa so kot povsod mladički, na katere najpogosteje prežijo levinje.

Mladiči belih nosorogov ostanejo pri mami dve do tri leta, v tem času samica nima novih mladičev. One skrbijo zanje prvih nekaj let življenja, kot je pri večini črednih živali, samci živijo po svoje. Črni nosorogi pa so bolj samotarji, saj se družijo le med parjenjem.

"Mladiči so postranska škoda divjega lova"

Eva Tasič je opisala tudi svoje izkušnje iz sirotišnice za nosoroge, katere lokacija zaradi varnosti živali ne sme biti javna, jih je pa po Južni Afriki postavljenih več, tudi za druge živali. V njej je skupaj z drugimi prostovoljci preživela pol leta, njihova glavna naloga pa je bila skrb za mladiče, ki so zaradi krivolova ostali brez svojim mam. "Če so lovci ubili samico z mladičem, starim od dva do šest mesecev, ko še niso samostojni in ne preživijo sami v naravi, so ti mladiči postranska škoda, ki ni zavedena v nobeni statistiki. Ker mladički še nimajo dolgega roga, jim lovci prizanesejo. In za osirotele mladičke so ustanovili sirotišnice. Ko pridejo te živali v sirotišnico, se morajo najprej navaditi na skrbnika. Prvih nekaj mesecev še pijejo mleko, najmlajša samička, ki je bila v času mojega bivanja tam, je bila stara dva ali tri mesece. Na začetku so me seveda napadali, ker so se me bali, tako da so me kar precej zdelali. Pogosto sem skakala čez ograjo ali bežala na drevo. A nato so me sprejeli, in videti je, da prav iščejo telesni stik. Ponoči smo spali z mladički, in takrat so praktično splezali name," je obudila spomine.

Ko mladički postanejo starejši, pa je cilj pri stiku z divjimi živalskimi vrstami vedno ta, da ostanejo divje in da se ne navežejo na človeka, ampak da se dajo čim prej v čredo z drugimi, ki so približno enake velikosti. Morajo biti tolažba drug drugemu, saj ne sme biti človek ta, ki jim daje tisto, kar potrebujejo. Takrat se jim samo še dodaja mleko, ki bi ga pili pri mami. V sirotišnici imajo posebno mešanico mleka za nosoroge in slone.

Cilj: Čim manj stikov z ljudmi

Ko že živijo v čredi, gredo čez dan ven v ograjena varna okolja, ponoči jih zaprejo spet v ograde, da so pod nadzorom. Tudi takrat morajo imeti nosorogi čim manj stika z ljudmi. "S čredami starejših, večjih nosorogov je hodila samo ena oskrbnica, in še to, le če je bilo res nujno. Sicer smo vse z njimi delali prek ograje oziroma iz avtomobilov. Načeloma za tistega človeka, ki ga poznajo, niso nevarni. A stikov z njimi se je treba izogibati, saj se ne smejo navaditi, da se družijo z ljudmi. Črni nosorogi, ki so bolj temperamentni od belih, lahko poleg tega tudi napadejo človeka," je pojasnila.

Čeprav so na pogled čokati in krepki, pa se v njih skriva nežna duša, je še dodala Eva z nasmehom na obrazu. Spomnila se je primera mlade samice, ki je oslepela, potem ko so njeno mamo ubili lovci in je sama dalj časa izgubljeno tavala. Ker je bila dehidrirana, je dobila poškodbo oči. "A vedno je hodila na sprehod z nekim samcem. Mi smo jima odprli vrata, samička se ga je dotikala, in skupaj sta odšla ven. Če sta dve uri prebila med klopi, v deževju in travi, smo ju morali tudi mi toliko časa opazovati. Slepa samička je ves čas hodila s samcem, ko ga je poklicala, je prišel k njej. Tako da so med seboj zelo družabni."

Sladko-grenki pogovor je končala z lepo zgodbo, saj je nosoroginja, ki jo je spoznala v sirotišnici, pred nekaj tedni postala mama. Ugotovili so, da je oče mladička samec, ki mu je Eva prav tako pomagala v sirotišnici – še na drevo je nekajkrat tekla zaradi njega in njegovega roga. "Vsak mladič pri ogroženih živalskih vrstah je zlata vreden. A če se nič ne bo spremenilo, mu nismo naredili prav velike usluge, kajne?" se je vprašala.