To je ob odprtju kitajsko-afriškega vrha napovedal kitajski predsednik Hu Džintao, ki je v Pekingu pozdravil skoraj 48 afriških voditeljev. Povedal je, da gre za zgodovinski dogodek, in pojasnil, da je Kitajska največja država v razvoju, Afrika pa celina z največ razvijajočimi se državami. Dodal je, da brez miru in razvoja v Afriki in na Kitajskem ne bo svetovnega miru.

Afriki naj bi Kitajska v prihodnjih letih odobrila za tri milijarde dolarjev prednostnih posojil, afriškim uvoznikom pa naj bi odobrila še za dve milijardi posojil. Pomagala naj bi tudi pri oblikovanju razvojnega sklada za gradnjo šol in bolnišnic.

Kitajska bo Afriki stala ob strani tudi pri izobraževanju. Tako naj bi izobrazila 15.000 afriških strokovnjakov, na najstarejšo celino pa naj bi poslala tudi sto strokovnjakov, ki bodo v naslednjih treh letih pomagali ustanoviti deset agrarnih tehnoloških središč.

V tem času naj bi afriškim študentom podvojila tudi število štipendij in s 190 na 440 zvišala število izdelkov, ki jih kitajski uvozniki uvažajo iz Afrike brez dajatev.

Hu Džintau se je etiopski premier Males Zenavia zahvalil za obljubljeno pomoč in dejal, da se Afrika ne bojuje več s kolonializomom, temveč z revščino, zaostanki in doseganjem gospodarske neodvisnosti.

Sklenitev številnih dogovorov
Kitajska trgovina z Afriko naj bi letos dosegla 50 milijard dolarjev. Po pričakovanjih naj bi na vrhu v Pekingu obe strani podpisali številne dogovore o sodelovanju. Tako sta Kitajska in Liberija že podpisali dogovor, ki bo drugemu največjemu kitajskemu energetskemu podjetju Sinopec omgočal iskanje nafte in plina v Liberiji.

Gana je blizu dogovora s kitajskim podjetjem Sino, ki naj bi na severu države zgradilo 400 megavatno hidroelektrarno, vredno okoli 600 milijonov dolarjev. Kitajski konzorcij pa je z Gabonom že podpisal tri milijarde dolarjev vreden posel z železovo rudo, ki vlkjučuje tudi gradnjo železnic.