Mahmud Ahmadinedžad je med govorom na teheranski univerzi kritiziral ustanovitev Izraela. "Izgovor (holokavst, op. a.) za ustanovitev zionističnega režima (Izrael, op. a.) je napačen. To je laž, osnovana na nedokazljivih in mitskih trditvah," je dejal ob vsakoletnem dnevu Jeruzalema. "Spopad z zionističnim režimom je nacionalna in verska dolžnost," je dodal. "Režim ne bo trajal dolgo. Ne vežite svoje usode nanj. Ta režim nima prihodnosti. Njegovo življenje je prišlo do konca," je opozoril voditelje arabskih in muslimanskih zaveznic zahodnih držav.

"Ahmadinedžad je sramota za Iran"
Britanija je Ahmadinedžadove izjave hitro obsodila kot "odvratne in tudi ignorantske". "Pomembno je, da se mednarodna skupnost upre tej ozračju zlorabe. Tak izbruh ni vreden voditelja Irana," je bil izjavil britanski zunanji minister David Miliband. Podobno oster je bil njegov nemški kolega Frank-Walter Steinmeier, ki je Ahmadinedžada označil za "sramoto za svojo državo". "Ta skrajen antisemitizem zahteva kolektivno obsodbo." Zanikanje holokavsta je v Nemčiji zločin, kazniv s petimi leti zapora. Obsodbi so se pridružile tudi ZDA. "Taki komentarji služijo le nadaljnji izolaciji Irana," je sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše.

Iranskemu predsedniku v bran pa se je postavil Sajed Hasan Nasrala, voditelj libanonskega Hezbolaha, ki uživa podporo Teherana. Dejal je, da je Ahmadinedžad deležen kritik, ker "brani upor, ljudi v regiji in Palestince".

"Jedrski program da, jedrsko orožje ne"
Ahmadinedžad je o judovski državi spregovoril teden dni, preden bo odpotoval v New York na letno zasedanje Generalne skupščine ZN-a, predtem pa je spregovoril o iranskem jedrskem programu. Ne potrebujemo jedrskega orožja, a nikoli se ne bomo odrekli jedrskemu programu, je bil odločen iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad. Ahmadinedžad je v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo NBC zatrdil, da ne vidi potrebe po razvoju jedrskega orožja, še posebej zdaj, ko se po njegovih besedah svet nagiba k podpori iranskim idejam.

Iran ne bo ustavil bogatenja urana
Iran vseskozi vztraja, da je njegov jedrski program miroljubne narave in namenjen proizvodnji električne energije, a na Zahodu so skeptični, saj ZDA v programu vidijo prikrit način za razvoj jedrske bombe. Ahmadinedžad vztraja pri tem, da ne bodo prekinili jedrskega programa, da bi ustregli zahodnim dvomljivcem. "Če govorimo o bogatenju urana za miroljubne namene, tega v Iranu ne bomo nikoli ustavili," zatrjuje predsednik.

Iran se bo 1. oktobra udeležil pogovorov z velesilami, ki jih skrbi jedrski program. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je ta teden poudarila, da bodo morali na srečanju vsekakor načeti pogovore o spornem programu.

"Vedno smo verjeli v pogovore in pogajanja, to je naša logika. Nič se ni spremenilo," je bil jasen Ahmadinedžad, ki se bo prihodnji teden udeležil rednega letnega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku.

V pogovoru seveda niso mogli mimo vprašanja o spornih junijskih predsedniških volitvah, na katerih je slavil Ahmadinedžad, ki je tudi tokrat branil njihovo legitimnost in zatrdil, da se iranski volilni zakoni opirajo na najmočnejše temelje. "In zakon prevlada. V tem ne vidim težav," je dejal predsednik.

Spopda med protestniki in varnsotnimi silami
Medtem pa je v Teheranu po dveh mesecih zatišja spet počilo. V iranski prestolnici so se varnostne sile in privrženci predsednika Mahmuda Ahmadinedžada spopadli z reformističnimi nasprotniki. Varnostne sile so že pred shodom na vsakoletni dan Jeruzalema okrepile svojo navzočnost v prestolnici in skupaj z vrhovnim verskim voditeljem ajatolo Ali Hamenejem posvarile pred protivladnimi protesti, toda na ulicah se je vseeno zbralo nekaj tisoč podpornikov poraženega zmernega predsedniškega kandidata Mira Huseina Musavija. V spopadu z varnostnimi silami sta bila ranjena dva protestnika, deset pa so jih aretirali.

Privrženci opozicije so bili oblečeni v zeleno in so vzklikali protivladna gesla. "Smrt diktatorjem. Ne Gaza ne Libanon, pripravljeni smo umreti za Iran," se je slišalo na teheranskih ulicah.