Glede na to, da so vmesne volitve v ZDA tudi nekakšen prvi resni preizkus za aktualnega predsednika, Joe Biden pa nima ravno prav velike podpore, se demokrati lahko upravičeno bojijo.

V predstavniškem domu je na voljo vseh 435 stolčkov, pri čemer jih demokrati trenutno zasedajo 220, republikanci 212, trije pa so prazni.

"Obstaja velika verjetnost, da bodo republikanci vzeli predstavniški dom in to je pomembno, ker z nadzorom nad predstavniškim domom nadziraš dnevni red in pravila, kar dejansko pride iz odborov in kateri osnutki romajo v senat," je za tiskovno agencijo AA povedal politolog z univerze Rice Mark Jones.

Na vmesnih volitvah stranka aktualnega predsednika običajno izgubi nekaj stolčkov, zato imajo Bidnovi demokrati pred seboj težko nalogo, glede na to, da 79-letni predsednik trenutno uživa dokaj nizko, 43-odstotno podporo, kot je pokazala najnovejša anketa Politica. 55 odstotkov z Bidnovim delom ni zadovoljnih.

Rekorden padec podpore

Biden je sicer svoj mandat začel pozitivno, a mu je podpora krepko padla po močno kritiziranem umiku ameriških vojakov iz Afganistana avgusta lani.

Do poletja letos je le 37 odstotkov Američanov njegovo delo ocenjevalo kot pozitivno, a si je v zadnjih mesecih ponovno pridobil nekaj podpore. Kot piše BBC, so se nekateri predsedniki pobrali po tem, ko so bili na podobni točki sredi svojih mandatov in nato osvojili drugega. Spet druge so volivci zavrnili.

V senatu je medtem na voljo 35 od stotih stolčkov – 12 jih držijo demokrati, 23 pa republikanci. Demokrati in republikanci so trenutno v senatu razdeljeni povsem na polovico, zato tam daje odločilni glas podpredsednica Kamala Harris. Da bi obdržali nadzor nad senatom, morajo demokrati osvojiti 12 stolčkov, ključne bodo zvezne države Pensilvanija in Wisconsin (trenutno obe republikanski) ter Georgia in Nevada (obe demokratski).

Ključne države: Pensilvanija, Wisconsin, Nevada, Georgia

V Pensilvaniji progresivni demokrat John Fetterman bije ostro bitko s svojim republikanskim tekmecem, nekdanjim TV-zvezdnikom Mehmetom Ozom oz. "Dr. Ozom". Zadnji dve predsedniški tekmi v Pensilvaniji sta bili obe izredno tesni, z manj kot odstotkom razlike.

Še ena močno razdeljena zvezna država je Wisconsin, kjer je republikanski senator Ron Johnson po koncu mandata napovedal, da se upokojuje, a si je v zadnjem hipu premislil, rekoč, da je "država v preveliki nevarnosti".

Johnson je glasoval proti potrditvi Bidnove zmage in ni želel obsoditi napada na kongres 6. januarja 2021. Nasproti mu stoji diametralno nasprotje, skrajno liberalni demokrat Mandela Barnes.

Na nož bo šlo tudi v Nevadi, kjer je demokratska senatorka Catherine Cortez Masto leta 2016 postala prva senatorka latinskoameriškega rodu, a je v zadnjih letih izgubila podporo svoje baze zaradi vprašanja splava in priseljevanja. Republikanci računajo na podpornika Donalda Trumpa Adama Laxalta, ki je podpiral trditve nekdanjega predsednika, da so mu ukradli volitve.

V Georgii se bosta pomerila dva afroameriška kandidata, zvezdnika svojih strank. Stolček brani demokratski senator in baptistični pridigar Raphael Warnock, ki je pred dvema letoma postal prvi temnopolti senator Georgie, predvsem zaradi visoke volilne udeležbe temnopoltih.

Republikanci medtem v boj pošiljajo nekdanjo legendo ameriškega nogometa Herschela Walkerja, sicer tesnega Trumpovega prijatelja.
Analitiki med temami, ki bodo odločile letošnje vmesne volitve, izpostavljajo predvsem inflacijo, cene goriva, splav, nadzor nad orožjem, priseljevanje in nadzor na meji, pa tudi kriminal in javno varnost.

Sanders svari demokrate: Ne dvorite rasistom in homofobom

Demokrati bodo verjetno hodili po tanki liniji, razdeljeni na tiste progresivnejše, ki so bližje politiki Bernieja Sandersa, in tiste zmernejše, ki jim prvi očitajo zlizanost z republikanci. Sanders je bil prejšnji teden gost NBC-jeve oddaje Meet the Press, v pogovoru pa je ostro obsodil poskuse demokratov pridobiti na svojo stran "rasistične, seksistične in homofobne volivce na skrajni desni".

Sanders je opazko podal na vprašanje voditelja Chucka Todda, ki ga je vprašal o poskusih dvorjenja Trumpovih podpornikov, ki vključujejo belske nacionaliste, ki so sodelovali ali podpirali napad na kongres 6. januarja. “So nekateri skrajno desničarski volivci, ki so rasisti, ki so seksisti, ki so homofobi – ksenofobi. Ne, mislim, da teh volivcev ne boste nikdar dobili,” je dejal senator iz Vermonta.

Sanders je dejal, da bi morali demokrati simpatizirati z "milijoni ljudi iz delavskega razreda, ki si ne morejo privoščiti zdravstvenega zavarovanja, univerzitetnih šolnin za svoje otroke ali zdravil na recept".

Sanders meni, da je eden od pravih načinov za dvorjenje še neodločenim volivcem imeti politično odločnost kaznovati korporativno lakomnost zavarovalnic, farmacevtskih družb in Wall Streeta. "Nekateri od teh ljudi – ne rečem, da vsi – bodo rekli, veste kaj, držal se bom demokratske stranke, ker so glede teh gospodarskih zadev precej boljša izbira od desničarskih republikancev," je dejal Sanders, ki se sicer opredeljuje kot neodvisni, a v senatu voli z demokrati.

Kdaj so demokrati izgubili stik z delavskim razredom?

Sanders je nedavno za Guardian napisal kolumno, v kateri je opozoril, da se demokrati v zadnji fazi tega volilnega cikla ne bi smeli osredotočati zgolj na zaščito pravice do splava, ampak bi morali tudi skomunicirati načrt za ekonomske stiske, s katerimi se soočajo Američani, in za katere republikanci trdijo, da jim je bolj mar.

Sanders poudarja, da njegova glasovanja govorijo sama zase, kje stoji, ko gre za pravico do splava, a meni, da bi moralo demokrate skrbeti tudi, da kar 60 odstotkov Američanov živi od plače do plače.

Demokrati bi morali biti po njegovem bolj glasni, ko gre za konkretne ukrepe, pri katerih presegajo republikance, od ukinitve davčnih olajšav za najbogatejše in dviga minimalne plače, do univerzalnega zdravstvenega zavarovanja.

Biden pri tem ni ravno dober, čeprav mu je uspelo izpeljati davčno reformo in z njo olajšati življenje na milijone revnim ameriškim otrokom. Svoj predsedniški mandat je začel s sprejetjem obsežnega svežnja za pomoč ob pandemiji covida-19, nato pa je v sodelovanju z republikanci uzakonil ogromen infrastrukturni zakon.

A za tem je bolj ali manj dosegal zgolj poraz za porazom, ko je šlo za udejanjanje njegovega načrta, pa naj si je šlo za podnebni zakon, nadzor nad orožjem, socialo ali splav. Šele letos poleti so demokrati na teh področjih naredili nekaj korakov naprej.

Težka naloga tudi za Bidna 2024

A za zdaj se s kakšnim pomembnejšim dosežkom Bidnova administracija ne more pohvaliti, prej nasprotno. Od kaotičnega umika iz Afganistana in naglega talibanskega prevzema oblasti avgusta lani, do rekordnega števila nezakonitih prehodov mehiško-ameriške meje.

Rekordna inflacija, ki jo je poganjala nagla ekonomska rast po pandemiji, motnje v nabavni verigi in vse višje cene goriv. Mnogi strokovnjaki za podžiganje ognja krivijo tudi Bidnov orjaški sveženj gospodarskih spodbud.

Potem je jeseni lani prišla omikron različica covida-19, spomladi letos je Američane udarilo pomanjkanje mleka v prahu, nato pa je junija vrhovno sodišče še razveljavilo pravico do splava – vse to se zdi, da je Belo hišo ujelo nepripravljeno.

Analitiki so si skoraj enotni, da se bodo demokrati le stežka ognili izgubi kongresa. To pomeni, da bo slednji zdaj Bidnu začel gledati pod prste, republikanci v predstavniškem domu pa že kujejo načrte za preiskave poslov predsednikovega sina s Kitajsko.

Bidnovo vlado čakajo tudi tožbe zaradi njene priseljenske politike, okolja in odpisovanja študentskih posojil. Vsak poraz bo pomenil udarec več pred predsedniškimi volitvami leta 2024. In tu nastopi povsem nova, morda še večja težava za demokrate.

Biden bo takrat star že 81 let, njegovo kognitivno zdravje pa že zdaj vidno peša, medtem ko njegova podpredsednica, nekakšna logična naslednica, Kamala Harris, uživa še nižjo podporo od svojega šefa, le 39-odstotno.