Desetdnevni ultimat so Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Egipt in Bahrajn podaljšali na zahtevo kuvajtskega emirja, ki posreduje v sporu. Katar je napovedal, da bo svoj odgovor kuvajtskemu emirju posredoval še danes, poročajo tuje tiskovne agencije.

Katarski zunanji minister, Mohamed bin Abdulrahman Al Tani je sicer že v nedeljo zatrdil, da bi moral Katar zavrniti zahteve arabskih držav, ki po njegovem mnenju posegajo v suverenost Katarja.

Diplomatski pogovori o krizi
Medtem potekajo tudi druga prizadevanja za rešitev diplomatske krize. Ameriški predsednik Donald Trump se je tako po telefonu pogovarjal z vodilnimi predstavniki vpletenih držav, tudi s katarskim emirjem, šejkom Hamadom bin Kalifom Al Tanijem in savdskim kraljem Salmanom. Na poti v regijo je tudi nemški zunanji minister Sigmar Gabriel, ki naj bi popoldne prispel v Savdsko Arabijo, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Savdski kralj je zaradi krize glede Katarja odpovedal sodelovanje na vrhu skupine G20, ki bo 7. in 8. julija v Hamburgu. Namesto njega se bo vrha tako udeležil minister za finance Mohamed Al Džadan.

13 zahtev in ultimat
Štiri arabske države so diplomatske stike s Katarjem prekinile 5. junija, 23. junija pa so Katarju postavile ultimat 13 zahtevami. Od Dohe države med drugim zahtevajo, da odpove podporo Muslimanski bratovščini, zapre televizijo Al Džazira, zniža raven diplomatskih stikov z Iranom ter zaprte turško vojaško oporišče v Katarju, sicer bodo uvedle dodatne sankcije. Katarju očitajo tudi podporo terorizmu.

Gre za eno od najhujših diplomatskih kriz na tem območju v zadnjih desetletjih. Katar, bogat z nafto in zemeljskim plinom, je pri izpolnjevanju osnovnih potreb 2,7 milijona prebivalcev odvisen od uvoza. Iran in Turčija sta zato povečala pošiljke hrane in drugih dobrin.